Svečano, s spomini na Arnolda Tovornika so se včeraj v Hramu kulture A. Tovornika v Selnici ob Dravi, spomnili prvaka mariborske drame, filmskega igralca, nekdanjega oficirja, znanega komedianta in nenazadnje Selničana. Kot smo slišali na proslavi ob 100­-letnici njegovega rojstva, se je večini najbolj vtisnil v spomin kot Štef.

V veliki dvorani Hrama kulture, ki so ga poimenovali po Tovorniku, so se spomnili na številne dosežke, zgodbe, prigode in nenazadnje nagrade, ki jih je za svoje delo prejel Arnold Tovornik. Tone Partljič, slavnostni govornik večera, je po prireditvi začutil, da je Tovornik še kako živ, četudi velja, da je gledališka umetnost minljiva. Znal je ostati zelo povezan z vsakršnim človekom, dodaja Partljič. Tako s tistimi na položajih, kot s preprostimi ljudmi. Sebe pa je tako skromno ocenjeval, da je dolgo časa zavračal glavne vloge. Bil je ljudski umetnik. Večina, predvsem domačinov, si ga je najbolj zapomnila kot Štefa, tudi zaradi nedeljskih, radijskih oddaj. Njegova veličina se gotovo kaže tudi tako, da mladi, ki so soustvarjali program 100-­letnice njegovega rojstva, o njem znajo veliko povedati. Na osnovnošolce, Selničane in prav vse, ki so pripravili svečani poklon Tovorniku, je bil zelo ponosen Jurij Lep, župan Občine Selnica ob Dravi. Izpostavil je, da je še kako pomembno zakoreniniti zavest, da tudi iz majhnih krajih izvirajo velika imena.

Ob praznovanju sta nastali tudi dve razstavi: ena v avli in ena v knjižnici, ki tako rekoč domuje v Hramu kulture z njegovim imenom. Kljub začetnih dvomih ali bodo zbrali dovolj materiala, jim je uspelo. Razstava v Hramu kulture Arnolda Tovornika bo na ogled do 15. maja.

Igralska kariera A. Tovornika
Vso svojo igralsko kariero je bil stalni član drame SNG Maribor in vrsto let njen prvak. V svojem delovanju je ustvaril veliko zahtevnih značajskih vlog, tako v klasičnem in sodobnem repertoarju, kot tudi v ljudskih igrah. Pomemben je tudi njegov prispevek pri oblikovanju vlog iz domačega repertoarja. Posebej je bil poznan kot odličen komik, a je bil enako uspešen tudi kot ustvarjalec zahtevnih dram
Za svoje delo je prejel leta 1961 nagrado Društva dramskih umetnikov Slovenije, leta 1966 nagrado mesta Maribora za splošno kulturno-igralsko delo, leta 1968 nagrado Prešernovega sklada za vlogo Jura Krefla v Potrčevi drami Krefli v izvedbi SNG Maribor, leta 1970 nagrado Sterijinega pozorja, leta 1971 nagrado Borštnikovega srečanja, leta 1972 pa je prejel najbolj prestižno slovensko nagrado za igralske dosežke, Borštnikov prstan.

Uredništvo

See author's posts