Po Diegu Maradoni in Lionelu Messiju ima na nogomet povsem nora južnoameriška Argentina novega nogometnega junaka. To je vratar gavčev Sergio Romero, ki se je v nogometni panteon izstrelil z odličnimi obrambami v polfinalu mundiala v Braziliji proti Nizozemski.

Potem ko sta se moštvi po 120 minutah taktičnega preigravanja in vztrajanja na obrambnih položajih razšli brez zadetka, je zmagovalca tekme v Sao Paulu, na stadionu tamkajšnjega velikana brazilskega prvenstva Corinthians, odločila loterija kazenskih strelov, v kateri so bili z bele točke uspešnejši Argentinci, ki so napredovali v finale z Nemčijo, Nizozemci pa v tekmo za tretje mesto z Brazilijo.

Argentinci so se izkazali za uspešnejše izvajalce enajstmetrovk od prislovičnih mojstrov streljanja z bele točke prav po zaslugi na letošnjem mundialu zelo zanesljivega Romera, ki je ubranil dva strela, prebral je Rona Vlaara in Wesleyja Sneijderja, Argentinci pa so bili natančni in tekmo, sicer brez vekih priložnosti, dobili s 4:2.

Kljub veliki zanesljivosti pa 27-letni čuvaj argentinske mreže ostaja na trdnih tleh: “Penali so igra sreče, to je vsa resnica. Imel sem zaupanje v svoje sposobnosti, zahvalil pa bi se Bogu, da se je vse končalo, tako kot smo si želeli,” je dejal Romero, ki je bil tako v skupinskem delu kot v izločilnih bojih zelo zanesljiv.

V skupinskem delu je prejel le tri zadetke, pri zmagi proti BiH z 2:1 ter pri zmagi proti Nigeriji s 3:2, v osmini finala proti Švici (1:0) in v četrtfinalu proti Belgiji (1:0) pa je celo ohranil argentinsko mrežo povsem nedotaknjeno, ki se ni zatresla niti v rednem delu in podaljških v polfinalu proti Nizozemski.

Ne gre pozabiti, da je argentinski selektor Alejandro Sabella tik pred prvenstvom moral poslušati kritike, da Romera ne bi smel vpoklicati v reprezentanco, kajti da naj bi bil najšibkejši člen gavčev. A s svojimi 192 centimetri je velikan med vratnicama z zanesljivostjo in hladnokrvnostjo vsem kritikom zaprl usta. Romero je po začetkih v klubu Racing evropsko kariero nadaljeval v nizozemskem Alkmaarju, leta 2011 je sledil prestop v italijansko Sampdorio, minulo sezono pa je preživel v francoskem prvoligašu iz žepne kneževine Monako kot posojen igralec, kjer pa ni imel veliko dela, saj je bil prva izbira trenerja Claudia Ranierija Hrvat Danijel Subašić.

A prišel je tudi Argentinčev veliki trenutek, saj selektor Sabella nikoli ni izgubil upanja v sposobnosti vratarja, ki se je na poletnih olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu skupaj z moštvom veselil zlate kolajne.

“Rad bi se zahvalil glavnemu trenerju reprezentance, ki mi je pomagal takrat, ko mi je bilo najtežje, ko sem obsedel na klopi in je bila moja kariera v brezupnem položaju,” je poudaril Romero, ki ima še eno zanimivo epizodo iz življenja. Njegova pot se je po prihodu v Evropo prekrižala s potjo nizozemskega selektorja Louisa van Gaala, ki je bil takrat trener AZ. “Bil sem njegov prvi trener v Evropi, a Romera nisem naučil, kako zaustaviti strele z bele točke, smo pa takrat v klubu prav v njem kot mlademu talentiranemu igralcu videli velik potencial in smo ga pripeljali v Evropo,” se je na svoj račun pošalil nizozemski strateg.

Romero pri zahvalah ni pozabil na velikega Nizozemca: “Louisu sem se zahvalil v slačilnici. Zelo mi je pomagal pri mojih začetkih na Nizozemskem, kjer se nikakor nisem znašel, saj je bila povsem drugačna od okolja, v katerem sem zrasel, z drugačnim jezikom, navadami. Louis pa je znal špansko in mi je zelo pomagal. Od njega sem se veliko naučil, zato mu bom večno hvaležen za vso pomoč. Ob njem sem zrasel v boljšega nogometaša. Povedal mi je, da je čuvaj mreže v ekipi 11. igralec.”

Njegova klubska prihodnost v Evropi ni jasna, potem ko se je njegovo sodelovanje z Monacom končalo. A o tem še ne razmišlja, njegove misli so usmerjene v veliki nedeljski finale z Nemčijo na stadionu Maracana v Rio de Janeiru: “Uživam v tem trenutku, sem neizmerno vesel,” je sklenil novi junak argentinske vrste.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts