Okoli sto slovenskih in 45 beloruskih predstavnikov gospodarstva je danes v Mariboru začelo dvodnevno poslovno konferenco, na kateri iščejo možnosti poslovnega povezovanja med državama. Za Slovenijo bi Belorusija lahko bila odskočna deska na 180-milijonski trg Evrazijske gospodarske skupnosti, naša država pa vstopna točka za beloruske posle v EU.

Predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva za gospodarsko diplomacijo Franc But je v uvodnem delu konference zagotovil, da lahko pri vzpostavljanju poslov gospodarstvo računa tudi na podporo diplomacije. V Belorusiji sicer Slovenija nima veleposlaništva, kar se po Butovih besedah lahko nekoč tudi spremeni, sta pa državi po njegovih besedah v zelo dobrih in prijateljskih odnosih.

Mešana gospodarska komisija bo že konec septembra v Minsku obravnavala letno sodelovanje med državama ter začrtala nekaj novih korakov, hkrati pa bodo takrat razpravljali tudi o sklenitvi sporazuma za medsebojno spodbujane investicij.

“V zadnjih letih smo bili sorazmerno zadovoljni z rastjo blagovne menjave med državama. Lani je znašala nekje med 90 in 100 milijoni evrov, letos pa beležimo manjši padec, kar ni dobro, glede na to, da naša država že drugo leto beleži triodstotno gospodarsko rast ter skoraj desetodstotno povečanje izvoza,” je razmere opisal But.

Predstavnik beloruskega veleposlaništva v Budimpešti Andrej Avramenko je ob tem izpostavil pomembno vlogo tovrstnih konferenc, na katerih lahko gospodarstveniki obnovijo že obstoječe ali pa spletejo povsem nove poslovne vezi.

Udeležence je med drugim spomnil na zadnje podatke mednarodne raziskave Doing Business, ki Belorusijo uvršča na 57. mesto med 189 državami na lestvici dostopnosti gospodarstva. Med drugim so poenostavili davčne postopke, manj je tudi birokracije pri pridobivanju dovoljenj.

“Letos so se gospodarske razmere sicer nekoliko poslabšale, zaradi zunanjih dejavnikov, kot so težave v rusko-ukrajinskih odnosih, ki sta oba naša glavna trgovinska partnerja,” je priznal Avramenko, ki v poskusih povečevanja sodelovanja med njegovo državo in Slovenijo vidi koristi za oboje. Ob tem je spomnil, da slovenska podjetja že zdaj uspešno sodelujejo pri nekaterih večjih gradbenih projektih v Belorusiji.

Med takšnimi projekti, ki potekajo tudi v sodelovanju s SID banko, so trenutno gradnja najsodobnejše čistilne naprave na plantaži sladkorja v Skidelu, gradnja velikega trgovsko-zabaviščnega parka in hotela, montaža linije za sortiranje odpadkov v Soligorsku in podobno. Pri teh projektih sodelujejo med drugim Gorenje, MLM, Trimo, Hidroinženiring in še nekatera slovenska podjetja.

Uradni beloruski predstavnik Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj Slovenije Davlat Jusupov je dejal, da je trenutno v teku okoli 30 projektov, v katere so vključena slovenska podjetja, njihova vrednost pa je več kot 50 milijonov evrov. Pri tem je njegova pisarna v Minsku vselej na voljo, ko se slovenska podjetja odločajo za vstop na beloruski trg.

Za investicije beloruskega gospodarstva v Sloveniji pa je največ zanimanja pokazala mariborska občina, ki v okviru projekta Invest in Maribor tudi gosti dogodek. Župan Andrej Fištravec je opozoril, da gre za najhitreje rastoče gospodarstvo v Evropi, Maribor pa želi iti spet po poti stare slave industrijske prestolnice Slovenije, seveda v smislu novih industrij s čim višjo dodano vrednostjo.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts