Civilna iniciativa za izgradnjo Ptujske obvoznice, ki jo zastopa Sergeja Puppis Freebairn, vlaga zahtevo za izvedbo inšpekcijskega nadzora v zvezi s prekomerno obremenitvijo bivalnega okolja ob glavni cesti Ptuj – Spuhlja, skozi naselje Ormoška cesta in Spuhlja, kot posledica velikega števila tovornega prometa.

Po prepričanju Cicilne iniciative Ptuj nujno potrebuje obvoznico, saj je Ormoška cesta zaradi tega prekomerno obremenjena s težkim tovornim in motornim prometom. Zaradi ignoriranja problematike iz strani države je iniciativa že izvedla protestni shod oziroma daljše neprekinjeno prečkanje problematične ceste.

PROMETNA OBREMENITEV GLAVNE CESTE G1-2
Po uradnih podatkih Direkcije RS za infrastrukturo (v nadaljevanju DRSI) je bila obremenitev GC (G1-2) Ptuj – Spuhlja 14.020 vozil na dan od tega 818 tovornih vozil težjih od 7 ton za leto 2017. Podatki za leto 2018 na spletni strani DRSI niso na voljo, so pa na voljo podatki o prestopu tovornih vozil preko mejnih prehodov Zavrč in Središče, od koder se ves promet v Markovcih združi in steka na glavno cesto G1-2. Po uradnih podatkih Ministrstva za notranje zadeve, Policijske uprave Maribor, Postaje mejne policije Zavrč in Postaje mejne policije Središče ob Dravi, so v letu 2018 mejni prehod Zavrč prestopila 208.593 tovorna vozila, 111.323 tovorna vozila, skupaj 348.509 tovornih vozil oz. 955/dan. Posledica takšnega povečanja prometa tovornih vozil je večji hrup, večja onesnaženost in že vidne posledice na hišah ob cesti (razpoke na hišah nastale v letu 2018).

ONESNAŽENOST OKOLJA
Zaradi pomanjkanja uradnih meritev, ki bi bile opravljene na Ormoški cesti in v Spuhlji, kar je iniciativa MO Ptuj že večkrat predlagala, so bile pregledane uradne meritve, ki so bile opravljene v letu 2006 v času od 24. 10. 2006 do 26. 11. 2006 na Zagrebški cesti 7. Takrat na Ptuju še ni bilo izgrajenega Puhovega mosta in prav tako ni bilo izgrajene Podravske AC A-4. Pretok prometa je bi nekje v okvirjih, ki so danes na Ormoški cesti in v Spuhlji. Meritve je opravila ARSO in jih predstavila v dokumentu z naslovom “Meritve onesnaženosti zraka na Ptuju od 24. oktobra do 26. novembra 2006”. Ugotovitve iz leta 2006 so bile naslednje: “Onesnaženost zraka z delci PM10 je splošen problem ne le v Sloveniji temveč po celi Evropi. Ker za merilna mesta mobilne postaje zaenkrat ne izvajamo primerjalnih meritev z referenčnim merilnikom, moramo skladno s predpisom EU upoštevati korekcijski faktor 1.3. Najvišja izmerjena povprečna dnevna koncentracija na lokaciji mobilne postaje na Ptuju je bila 119 μg/m3, mejna vrednost 50 μg/m3 je bila prekoračena 18-krat, kar je več kot polovica od 33 dni meritev. Koncentracije so bile najvišje – tako kot pri dušikovih oksidih – zjutraj in zvečer. Mejno dnevno vrednost so v več kot polovici dni prekoračile koncentracije delcev PM10. Prekoračitve so se pojavljale tudi drugod po Sloveniji. Tudi sicer je onesnaženost zraka z delci PM10 med večjimi problemi pri ohranjanju kakovosti zraka ne le v Sloveniji, pač pa v vsej Evropi. Maksimum koncentracij pri smereh vetra od ceste je manj izrazit kot npr. pri dušikovih oksidih, zato gre verjetno tudi za vpliv emisije iz bližnjega obrata Perutnine Ptuj, vendar iz te vrste meritev ne moremo oceniti, kolikšen delež onesnaženosti le-ta prispeva. Za natančnejšo definicijo virov onesnaženja bi potrebovali kemijsko analizo delcev.”

Na podlagi zgoraj omenjenih meritev iz leta 2006 v takrat najbolj tranzitnem delu Ptuja, ter v povezavi s številkami povečanja tranzitnega tovornega prometa v 2018, Civilna iniciativa upravičeno domneva, da je življenjsko okolje ob Ormoški cesti in v Spuhlji zelo degradirano. Civilna iniciativa poudarja, da so trenutne življenjske razmere ob Ormoški cesti in v Spuhlji nevzdržne. Problematična je tudi varnost ob in na cesti. Civilna iniciativa tako zahteva takojšen inšpekcijski nadzor in obenem zahteva, da jih inšpekcija na podlagi 24. Člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru obvešča o vseh korakih in ukrepih, ki jih bodo sprejeli na podlagi te pobude.

Uredništvo

See author's posts