Na celjskem sejmišču so danes podpisali deklaracijo (»communiqué«) v podporo slovenski pobudi, da Organizacija združenih narodov 20. maj razglasi za Svetovni dan čebel.

Slovenskima ministroma Dejanu Židanu in Zdravku Počivalšku so se v Celju pridružili kolegi iz Češke, Madžarske, Črne gore in Srbije, pred tem sta jo podpisala tudi avstrijski zvezni minister za kmetijstvo Andrä Rupprechter in francoski minister Stéphane Le Foll. Države tako skupaj poudarjajo pomen čebel in opraševalcev na sploh za čisto okolje in svetovno prehrano. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je dejal, da to ni toliko zgodovinski dan za čebelarje kot je za čebele. “Če bomo podprli čebele, pomeni tudi, da bo na svetu manj lakote. Vsaka tretja žlica svetovne hrane je odvisna od opraševanja čebel in ostalih opraševalcev,” poudari Noč. Pobudo je javno podprl evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella. Podpis deklaracije je eden od ključnih korakov za razglasitev svetovnega dneva čebel leta 2018, do katere je sicer še dolga pot.

Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je med drugim poudaril pomen podpore vseh omenjenih držav. Ko je idejo predstavil generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) José Graziano da Silvi, jo je ta po Židanovih besedah podprl v prvih dveh minutah, kar kaže na izjemen pomen te pobude. Da Silva je svoj prihod v Slovenijo napovedal ob letošnji obletnici rojstva velikega slovenskega čebelarja Antona Janše. “Čebele pomembno prispevajo k svetovni varnosti preskrbe s hrano. Pri 71 odstotkih rastlinskih vrst, gojenih za prehrano ljudi, je potrebno opraševanje in 90 odstotkov vse hrane je proizvedene iz teh pridelkov,” razlaga Židan.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je poudaril, da čebelarji zelo dobro vedo, da čebele brez čebelarja in ustreznega okolja ne morejo preživeti. “Klimatske razmere se bistveno spreminjajo, intenzivno kmetijstvo in čebelje bolezni – vse to bistveno vpliva na to, da čebelar težko preživi čebele in ogromno promocijskih aktivnosti potrebujemo, da lahko ohranimo čebele. Če se bo svet bolj zavedal pomena čebel, bo čebelam lažje in verjamem, da se bo kaj spremenilo tudi pri onesnaževanju okolja, zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, povečevanju sajenja medovitih rastlin,” našteva Noč.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na okrogli mizi pred podpisom deklaracije poudaril, da rad sodeluje in podpira pozitivne zgodbe, kakršna je ta s čebelami in medom. “Vse to je še ena možnost, da v Sloveniji naredimo pomembne korake naprej v smeri api turizma kot enega izmed turističnih panog. Ta pobuda daje prepoznavnost Sloveniji in vsem državam, ki so k tej pobudi pristopile. Slovenski turizem pa je tisti, ki mora narediti nekaj korakov naprej tudi v povezavi s čebelarstvom. Ustvari 13 odstotkov BDP, lansko leto je bilo v zgodovini Slovenije najuspešnejše na področju turizma, ustvarili smo 2,3 milijarde prihodkov, kar je 8 odstotkov celotnega slovenskega izvoza,” pove Počivalšek. V drugi polovici letošnjega leta je napovedal tudi razpise, ki bodo podprli razvoj novih izdelkov v podporo Sloveniji kot zdravi turistični destinaciji.

V. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo Eva Štravs Podlogar je poudarila, da je naša zaščitena kranjska sivka skoraj ambasadorka slovenskega turizma, saj simbolizira vse, kar imamo v našem sloganu: aktivna, zdrava in zelena Slovenija v smislu trajnosti. “V svetovnem turizmu je neverjetna konkurenca in čebelarstvo nas lahko loči po inovativnosti in avtentičnosti. Skupaj s čebelarji nam je to že velikokrat uspelo, poleg api turizma nastajajo številne čebelarske poti na različnih delih Slovenije, veliko čebelarjev je čebelnjake odprlo za obisk turistov,” je dejala.

Današnje okrogle mize se zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella, je pa v njegovi video izjavi čebelarjem na celjskem sejmišču poudaril, da čebelarje vidi kot skrbnike biodiverzitete in da pobudo razume kot skrb za okolje, prehransko varnost in ohranjanje kulturne dediščine.

Državni sekretar za kmetijstvo Češke republike Patrik Mlynář je ob tej priložnosti dejal, da Češka odločno podpira razglasitev svetovnega dneva čebel, saj ta daje senzitivni odgovor na zastrupljanje okolja. Slovenskim čebelarjem se je na okrogli mizi pridružilo skoraj 50 čebelarjev iz Črne gore. “Vse to je naša civilizacijska obveznost, da poskrbimo za prihodnost naše regije in sveta. Z vsem tem je izkazana iskrena želja, da krepimo prijateljstvo s Slovenijo in to je najboljša pot za reševanje ostalih konkretnih problemov,” je dejal tamkajšnji minister za kmetijstvo in razvoj podeželja Petar Ivanović.

Madžarski državni sekretar István Nagy je v imenu 20.000 madžarskih čebelarjev spomnil, da je Madžarska že sledila slovenski ideji medenega zajtrka, in da se je lani projekta udeležilo kar 100.000 madžarskih otrok. S tem ne podpirajo le čebel, ampak tudi trajnostni razvoj in okolje, v tem smislu delijo stališče Slovenije.

Zoran Rajić, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in varstvo okolja Republike Srbije pa meni, da je pobuda priložnost, da dvignemo čebelarstvo. Omenil je, da je Srbija ena izmed največjih izvoznic medu.

Uredništvo

See author's posts