Dan reformacije, 31. oktobra, obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje, ki je v 16. stoletju stremelo k prenovi rimskokatoliške cerkve. Protestantsko misel, ki jo je leta 1517 začel širiti nemški duhovnik Martin Luther, je v Slovenijo vnesel Primož Trubar in s prvo tiskano knjigo postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.

Osrednjo slovesnost ob tem prazniku in dela prostem dnevu zadnjih nekaj let pripravlja Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar iz Ljubljane, vsakič v drugem kraju. Letošnja je bila v petek v Gledališču Park v Murski Soboti. V programu so nastopili recitatorji in pevski zbor, osrednji govornik pa je bil častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša.

Proslave se vrstijo tudi po drugih krajih. Bile so že v Mariboru in Krškem, na sam dan reformacije pa bo še na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer bo slavnostni govornik ponovno Erniša.

Iz zgodovine

Dan reformacije obuja spomin na 31. oktober 1517, ko je nemški duhovnik in menih Luther na vrata wittenberške cerkve protestno obesil 95 tez o potrebni prenovi katoliške cerkve. Povod za to je bilo prodajanje odpustkov in cerkvenih služb, s katerimi je cerkev želela zaslužiti denar za gradnjo Bazilike sv. Petra v Rimu. Zaradi upora ga je papež izobčil, nastala je nova, luteranska cerkev.

Luther je med drugim zahteval, naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje. Trdil je, da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu. Zavzemal se je tudi proti čaščenju svetnikov in relikvij.

Čeprav historičnega dokaza za njegovo dejanje ni, se je s tem začelo protestantsko gibanje, ki je preplavilo Evropo. Nauke, podobne Luthrovim, so v Švici širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli, v Franciji hugenoti, v Angliji je sočasno nastajala samostojna anglikanska cerkev. Rimskokatoliška cerkev pa je reformatorjem odgovorila s t.i. protireformacijo.

Ena od Luthrovih zahtev je bila tudi, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku, kar je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko. V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, protestanti pa so s tem postavili temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.

Približno polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval vodilni slovenski reformator Primož Trubar (1508-1586). Leta 1550 je izdal Katekizem in mu dodal še Abecednik. Iz tega obdobja pa sta pomembna še prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice proste Adama Bohoriča.

Trubar danes

Čeprav je bil Trubar v protireformaciji persona non grata, je v zadnjih letih tudi v Sloveniji “dobil tisto mesto, ki mu gre”, ocenjuje predsednik protestantskega društva Viktor Žakelj. Vseeno pa se mu zdi, da je glede na zgodovinsko vlogo, ki jo je odigral z drugimi reformatorji, morda še premalo prisoten v slovenski zavesti.

Ob prazniku je za STA poudaril, da bi morali dokončati izdajo Trubarjevih del v takratnem jeziku, smiselno bi jih bilo po vzoru drugih narodov, denimo Čehov, prevesti tudi v aktualni jezik, da bi se po tej poti oddolžili delu protestantov.

Poleg tega bi po njegovem mnenju morali vzdrževati stik s svetovno publicistiko. Ker na svetu izhaja veliko knjig in gradiva o reformaciji, “bi vsako leto morali izdati eno, dve slovenski knjigi s tega področja”. Prav tako bi lahko dali večji poudarek protestantskemu petju. “Že Trubar in Dalmatin sta pisala pesmi z notnimi zapisi in tudi ta del dediščine bi lahko bolj negovali,” je poudaril Žakelj. A za to bi bilo po njegovem mnenju, glede na pomen reformacije, potrebnih več javnih sredstev kot doslej.

Ob 500-letnici reformacije prihodnje leto bo sicer društvo, ki šteje več kot 600 članov, organiziralo ogled krajev, v katerih je Luther deloval, vključili se bodo tudi dogajanje Luthrovega leta.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts