Stopnja brezposelnosti se postopoma znižuje, a več kot 50.000 delavcev s svojim delom ne zasluži dovolj. Četudi delajo, živijo v revščini, ob letošnjem prazniku dela poudarjajo slovenski sindikalisti. Prav tako izpostavljajo nesprejemljivost prekarnih oblik dela, mladi pa so med tem javno izrazili potrebo po zaposlitvi za nedoločen čas.

Predstavniki sindikatov ob letošnjem 1. maju, mednarodnem prazniku dela opozarjajo, da začasne in negotove oblike dela, lažne samozaposlitve, neplačana pripravništva in neprijavljeno delo, delavcu ne nudijo ustrezne zaščite. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo tudi, da te, negativne značilnosti trga dela, dramatično naraščajo. Obseg prekarnih zaposlitev naj bi se iz tretjine že zvišal na približno 40% vseh zaposlitev, med mladimi pa celo na več kot tri četrtine vseh zaposlitev, opozarjajo v Konfederaciji Sindikatov 90.

Več kot tretjina mladih eno leto išče službo
Glede na raziskavo Sindikata Mladi plus, si predstavniki mlajše generacije najbolj želijo rednih pogodb za nedoločen čas. Še vedno imajo največ izkušenj s študentskim delom in delom na črno. Kot poudarja predsednica sindikata Tea Jarc, si mladi želijo varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev, istočasno pa opozarja, da kar 34 odstotkov vprašanih na zaposlitev čaka že več kot eno leto. Skoraj tretjina mladih trenutno opravlja delo, za katerega niso plačani, kar 80% pa jih je sprejelo službo na delovnem mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od pridobljene.

Slovenski delavci vse bolj obremenjeni
Četudi na papirju za večino delovnih razmerij velja, da standardni delovnik traja 8 ur dnevno in 5 (delovnih) dni v tednu, to ne velja za vsakega zaposlenega. Sindikalisti opozarjajo, da so delavci v Sloveniji vedno bolj obremenjeni, saj delodajalci (posebej privatniki) od svojih zaposlenih zahtevajo vse več nalog za isto plačilo. Ker so delavci iztrošeni, raje odhajajo v tujino, kjer je njihovo delo bolj cenjeno, poudarjajo v Konfederaciji Sindikatov 90. Kritični so do delovanja nacionalnega Inšpektorat za delo, ki da je lani od izrečenih glob v višini treh milijonov evrov izterjal le dobrih 40 odstotkov. “To govori o tem, da se kršitev delovne zakonodaje kršiteljem še vedno izplača,” je opozoril generalni sekretar Konfederacije Sindikatov 90 Damjan Volf. Prav tako pa naj bi se še vedno premalo delodajalcev zavedalo, da (dobro) plačilo in varnost zaposlitve nista edina elementa kakovostnih delovnih mest, saj so med drugim pomembne tudi možnosti za izobraževanja in poklicno napredovanje ter dobri in zdravi delovni pogoji, še dodajajo v ZSSS.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts