13:23, čet, 25. Apr

Digitalna doba prinaša številne izzive in spremembe tudi na področju arhivistike





Mednarodni inštitut arhivskih znanosti Trst – Maribor ter Oddelek za arhivistiko na Alma Mater EUROPAEA je 29. in 30. novembra uspešno izvedel 31. konferenco Mednarodni arhivski dan.

Namen konference, ki je tudi letos potekala v virtualni obliki, je predvsem ohranjati poslanstvo tekoče izmenjave mnenj na področju arhivske teorije in prakse ter izkušenj o vplivih družbenih sprememb na delo v profesionalnih arhivh in v arhivskih službah. Preko štirideset uglednih arhivskih strokovnjakov iz dvajsetih različnih držav je predstavilo svoja stališča in dobre prakse o aktualnih temah na področju novih izzivov uporabnikov arhivov ter o valorizaciji arhivskega gradiva, predvsem zaradi vedno večjih količin arhivskega in dokumentarnega gradiva na novih nosilcih informacij oziroma v vseh elektronskih oblikah. Na dvodnevni konferenci je sodelovalo preko 200 udeležencev.

izr. prof. dr. Peter Pavel Klasinc, direktor Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Trst/Maribor in predstojnik oddelkov za arhivistiko na Alma Mater Europaea ECM

Z uvodnim nagovorom je dogodek otvoril predsedujoči konferenci izr. prof. dr. Peter Pavel Klasinc, direktor Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Trst/Maribor in predstojnik oddelkov za arhivistiko na Alma Mater Europaea ECM.

Digitalna doba prinaša številne izzive in spremembe tudi na področju arhivistike. “Arhivsko delo v teh časih načeloma poteka brez težav in z dobrim tempom strokovnega dela. Na globalni ravni pa gre pri arhivskem delu opaziti zelo velike razlike. Stalni spremljevalec sprememb delovnih procesov v arhivih je postal računalnik, pri čemer je izjemnega pomena, da arhivist obvlada računalnik in ne računalnik arhivista,” je izpostavil Klasinc in dodal, da se iz dneva v dan potrjuje dejstvo, da je arhivistika samostojna, akademska, multidisciplinarna in interdisciplinarna znanost, ki zahteva izobražene arhiviste in strokovnjake, tako v profesionalnih arhivih kot v arhivskih službah pri ustvarjalcih.

Klasinc je ob tem predpostavil, da arhivisti potrebujejo specialna in obširna znanja, saj je delo iz leta v leto zahtevnejše in obsežnejše. “Število tistih, ki raziskujejo preteklost na vseh področjih se je zelo povečalo. Naloga nas arhivistov je, da jim pomagamo pridobiti informacije o arhivskih fondih in o gradivu iz fondov. V procesu internetnega dostopanja smo digitalizirali že veliko arhivskega gradiva, pri čemer originalnega gradiva po izvedem postopku nikoli ne uničimo,” je jasen Klasinc in dodal še, da mora celotni spekter procesov informacijskih tehnologij tudi v bodoče delovati v korist arhivske znanosti, ahivistike ter arhivske teorije in prakse.

“Zavedamo se, da je digitalna preobrazba postala nuja tudi na področju arhivistike. Problematika odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega je ena najpomembnejših dejavnosti na področju arhivistike. Prizadevanja usmerjamo v iskanje ambicioznih rešitev celotnega cikla arhiviranja – od nastanka, do prenosa tovrstnih zapisov v arhive, njihove dolgoročne hrambe in čimprejšnje zagotovitve oddaljenega dostopa do željenih informacij,” je še poudaril Klasinc in zaključil, da je ohranjanje evidenc in arhivov bistvenega pomena za državne in lokalne javne subjekte ter druge ustvarjalce in organizacije.

Vsi prispevki, ki so bili predstavljeni na konferenci bodo objavljeni v 31. številki Atlanti 2021 in Altanti+ 2021.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.