Obveščamo vas, da je v času od 16. 9. do 22. 9. 2015 EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 2015 (ETM) IN DAN BREZ AVTOMOBILA s sloganom »IZBIRAJ. SPREMINJAJ. ZDRUŽUJ«.

V tem tednu bodo aktivnosti izvajali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Območna enota Maribor bo v četrtek, 17. septembra, med 9. in 12. uro na Trgu Leona Štuklja pripravila stojnico s promocijskim materialom, v ponedeljek, 21. septembra, med 10. in 12. uro pa bodo izvajali meritve sestave telesne mase za Mariborsko kolesarsko mrežo v Centru mobilnosti Maribor.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) spodbujamo aktivni transport (pešačenje ali kolesarjenje) za povečanje stopnje telesne dejavnosti, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni. Zato podpirajo aktivnosti ob Evropskem tednu mobilnosti, ki se bo tudi letos tradicionalno začel 16. septembra, in se zaključil 22. septembra z »DNEVOM BREZ AVTOMOBILA« s sloganom Izbiraj. Spreminjaj. Združuj.

»Namesto da podležete navadi in sedete v avto, vedno izberite, prilagodite ali združujte tiste vrste prevoza, ki so za vaše potovanje in za vaše zdravje optimalni« opozarja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki v Sloveniji koordinator teden mobilnosti.

Aktivni transport v kombinaciji z javnim prevozom je smiselno razumeti in ozavestiti ne samo kot način varovanja okolja, temveč tudi in predvsem kot način telesne dejavnosti za krepitev zdravja in izboljšanje počutja.

Vpletimo gibanje v naše vsakdanje obveznosti – izberimo aktivni potovalni način

V Sloveniji se je v zadnjih 30 letih delež prekomerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov podvojil, med odraslimi pa ima večjo telesno maso od priporočene kar 70 odstotkov moških in malo manj kot polovica žensk. Za ohranjanje zdravja po drugi strani ni potrebna intenzivna vadba, saj izsledki sodobne znanosti kažejo, da ogroženost za nastanek in napredovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, pa tudi fizioloških dejavnikov tveganja zanje, pomembno zmanjšuje že pol ure vsakodnevne zmerne telesne dejavnosti vsaj pet dni na teden oz. 150 minut (2,5 ure) zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden, kolikor jo za ohranjanje zdravja priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Pomembno je, da je telesna dejavnost vsaj zmerno intenzivna, kar pomeni, da se pri tem ogrejemo, nekoliko pospešeno dihamo in čutimo malo višji srčni utrip. Predvsem pa je pomembno, da smo dejavni skozi vse življenjsko obdobje. »Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da spodbujanje aktivnega transporta bolj učinkovito poveča celotno količino telesne dejavnosti kot pa spodbujanje rekreativnih dejavnosti,« je povedala asist. Janet Klara Djomba z NIJZ.

Ljudje se za nezadostno telesno dejavnost nemalokrat zgovarjajo prav na pomanjkanje časa, hkrati pa se z avtom odpeljejo do skoraj vsakega vogala. »Dva kilometra v mestnem okolju s prometom, križišči, semaforji in prehodi za pešce pomeni največ pol ure hoje ali največ 15 minut kolesarjenja. Tudi če bi za aktivno pot v službo potrebovali več časa kot z avtomobilom, je razlika v času še vedno manjša, kot če bi se odpravili na rekreacijo od doma,« pojasnjuje asist. Janet Klara Djomba z NIJZ in opozori: »Evropski teden mobilnosti ponuja priložnost za razmislek o naših transportnih navadah in o tem, kako jih lahko spremenimo, morda celo dolgoročno in s tem prispevamo k bolj zdravemu in varnemu okolju ter našemu boljšemu počutju.«

Varnost v prometu – alkohol ne sodi v promet
Alkohol pomembno vpliva na posameznikovo psihofizično sposobnost sodelovanja v prometu. »Alkohol deluje na številne organe v našem telesu, a primarno zaviralno na centralni živčni sistem. Vpliva na presojo, precenjevanje lastnih sposobnosti, poveča pripravljenost za tveganje, zmanjša samokritičnost, podaljša odzivni čas ter zmanjšuje sposobnost usklajenega gibanja pri rekreaciji, športu ali delu. Nezgode in poškodbe v alkoholiziranem stanju so zato pogostejše,« opozarja mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

»Pomembno je tudi, da smo pešci v prometu dobro vidni, še posebej v slabem vremenu, mraku in temi. Najbolj varno je, da hodimo po pločniku, če smo zunaj naselja pa ob levem robu cestišča tako, da gledamo v prihajajoče avtomobile, ker lahko le tako vidimo voznika, on pa nas. Cesto vedno prečkajmo na označenih prehodih za pešce. Pri prečkanju ceste na semaforiziranih prehodih za pešce se ne zanašajmo le na signalizacijo. Čeprav gori zelena luč za pešce, bodimo ves čas pozorni na promet in se prepričajmo, da nas voznik, ki zavija res vidi. Mladostniki na to pogosto pozabijo in uporabljajo elektronske naprave s slušalkami, ki oslabijo njihove slušne zaznave in pozornost v prometu. Če smo starejši in hodimo počasi, je bolje, da ne prečkamo ceste, če se zelena luč za pešce ni ravnokar prižgala. Raje počakajmo na novo zeleno luč, saj bomo tako imeli dovolj časa za varno prečkanje. Otroci mlajši od 10 let pa v prometu potrebujejo spremstvo odrasle osebe, ker še ne zmorejo oceniti tveganja in se pravilno odločiti, kako je treba ukrepati v nepredvideni prometni situaciji,« je opozorila mag. Mateja Rok Simon z NIJZ.

Tudi vozniki lahko veliko prispevajo k varnosti pešcev tako, da v bližini prehodov za pešce, v naseljih, v bližini šol in vrtcev vozijo previdno in z zmanjšano hitrostjo, da bodo lahko v trenutku ustavili, če bo potrebno. »Še posebej moramo biti pozorni na otroke, ki nosijo rumeno rutico okrog vratu, ker to pomeni, da so v prometu šele začetniki in zato lahko ravnajo nepredvidljivo. Pri zavijanju spremljamo predvsem premike ostalih vozil, vendar ne pozabimo na pešce in kolesarje, ki prečkajo cesto. Bodimo potrpežljivi pri starejših pešcih in osebah z manjzmožnostjo, ker bodo za prečkanje potrebovali dalj časa,« je opozorila mag. Mateja Rok Simon z NIJZ.

V tednu mobilnosti bodo aktivno sodelovali tudi Centeri za krepitev zdravja, na katere pa se lahko kadarkoli obrnete za pomoč v vašem zdravstvenem domu.

Teden mobilnosti je priložnost, da multimodalnost preizkusimo v praksi. Na pot se ta teden odpravimo peš ali s kolesom, pri tem pa ne pozabimo na varnost v prometu, brez alkohola.

Uredništvo

See author's posts