Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se sprašuje, ali bodo fitnes centri ostali zaprti še naprej, po predvidevanjih celo še pol leta. Ob tem pa se sprašujejo še, ali je država pozabila na njih.

Če se ozremo po Evropi in na države, na katere mejimo, se vidi, da je športno–rekreativni sektor pri nas spregledan, menijo pri sekciji: “Smo namreč tisti, ki smo športno–rekreativne dejavnosti omejili prvi ter jih bomo, kakor kaže, sprostili zadnji, kot se je to zgodilo že v spomladanskem valu. Lastniki fitnes centrov, ki jih je v Sloveniji več kot 150, se tako soočajo z velikimi izgubami rednih članov / strank, ki so jih leta vzpodbujali leta redni telesni aktivnosti in bolj zdravemu življenju. Evropske številke govorijo o priljubljenosti in nujnosti vnovične aktivacije tega sektorja. 64,8 milijonov Evropejcev je aktivnih članov v 63.644 športno–rekreativnih fitnes centrih.” V sekciji še opozarjajo, da v tem času vse več raziskav kaže na slabšanje mentalnega zdravja in občutno povečanje uporabe zdravil proti depresiji in podobnim motnjam.

Pomoč ja, a po po mnenju sekcije premalo za rekreativne centre

Večina držav nudi primerne subvencije finančne pomoči, čeprav so zaprtja kratkotrajnejša, opažajo v sekciji in kažejo na primere: “Za primer – v Avstriji je država poskrbela za nadomestilo do 80 % prometa lanskega leta, na Madžarskem so delodajalci opravičeni plačila prispevkov za zaposlene, podjetja pa opravičena plačila davkov, Češka je pokrila 100 % plače zaposlenim v podjetjih, ki ne smejo opravljati svoje dejavnosti ter nadomestilo za najemnine v času zaprtja. Italija pa je izdala dobropise v višini 60 % komercialnih najemnin itn.” Zdaj opozarjajo: “Pomoč, ki jo je zagotovila naša vlada v vseh dosedanjih paketih, vključno s PKP6, nikakor ne zadostuje za preživetje branže. Podjetja v našem sektorju so posledično že izčrpala svoje notranje rezerve. Marsikatero podjetje, ki ne sme opravljati svoje dejavnosti – pa ne po svoji krivdi – si čakanja na odprtje enostavno več ne more privoščiti, saj že mesece ni pravih prihodkov. Lastniki športno–rekreativnih centrov so pričakovali pomoč v PKP6, ki pa je za model delovanja in poslovanja sektorja zgolj kaplja v morje, saj večini lastnikov ne prinaša prave pomoči.” Večinoma trenerji delajo kot samostojni podjetniki, ki že v enem dnevu opravijo delo v več fitnes centrih, zato je po mnenju sekcije vezava pomoči branži na število redno zaposlenih popolnoma neustrezna. Po podatkih FURS je v Sloveniji skoraj 4.000 trenerjev, ki imajo status samostojnega podjetnika, opravijo pa za 78 milijonov EUR trenerskih storitev, čeprav niso redno zaposleni v športno-rekreativnih centrih, povzemajo v sekciji.

Primer iz prakse kaže dejansko stanje

Srednje velik fitnes center z več kot 200.000 evri prihodkov in dvema zaposlenima bo po PKP6 iz naslova kritja dela fiksnih stroškov prejel največ 6.000 evrov pomoči. Podjetje bi naj torej z 6.000 evri pokrilo stroške, ki so večinoma nespremenjeni, kljub neobratovanju (najemnine, komunalni prispevki, internet, zavarovanja, lizingi, odplačila opreme). Takšno podjetje ima ob nemotenem poslovanju med 10.000 in 15.000 evri stroškov mesečno, prejeli pa bodo 6.000 evrov. Z vsakim mesecem zaprtja se torej stroški zgolj nabirajo, prihodkov pa ni in število fitnes centrov, ki bodo sploh še odprli svoje poslovanje – pada, izpostavljajo v sekciji in menijo, da bodo najbolj prizadeti predvsem manjši kraji.

Stopnja tveganosti okužbe s koronavirusom v fitnesu je majhna

EuropeActive (EA) je krovna evropska fitnes organizacija, ki je v študiji ugotovila zelo nizko tveganje za okužbo s koronavirusom v fitnes rekreativnih centrih. EA je skupaj z univerzo King Juan Carlos in AWRC z univerze Sheffield Hallam analizirala več kot 62 milijonov obiskov. Predhodni rezultat “študije SafeACTiVE”: povprečna stopnja okužb je 0,78 na 100.000 obiskov. UKactive je ugotovil, da je v športno-rekreativnih fitnes centrih nizko tveganje za prenos okužbe z novim koronavirusom. Ugotovili so tudi, da je bila možnost okužbe v 1.300 vadbenih centrih z 10.000 obiski 0,02-odstotna, kar znova dokazuje, da je možnost prenosa virusa med vadečimi v vadbenih centrih izjemno majhna. Angleška vlada se je, ker se zavedajo pomena fitnesov za zdravje populacije, odločila za ponovno odpiranje 2. decembra. Prav tako vadbene centre odpirata Španija in Češka, ves čas jesenskega vala so športno–rekreativni centri odprti na Nizozemskem, Švedskem, Hrvaškem itn.

Ne sme se pozabiti na dobro psihofizično zdravje populacije

Sekcija izpostavlja: “Odločevalci ne smejo spregledati dejstva, kako zelo pomembne so organizirane športno–rekreativne dejavnosti za produktivnost države. Verjamemo, da bo prišel čas, ko se bo stanje normaliziralo in bo tudi država spoznala, kako pomemben je fitnes sektor za zdravje državljanov in kako pomembno je, da smo sistemsko vključeni v aktivnost populacije. Želimo si, da odločevalci končno spoznajo, kako pomembna je organizirana rekreacija za splošno dobro stanje populacije in nam pomagajo preživeti to obdobje. Želimo si in pričakujemo več pomoči in zavzetosti za ohranjanje našega sektorja, ki je v tem letu že bil večkrat pozabljen.”  In prav zaradi tega “zahtevamo, da se ob ponovnem sproščanju ukrepov športno–rekreativni sektor vzame v obzir takoj, ko bo to mogoče. Ob spoštovanju higienskih priporočil je v športno–rekreativnih fitnes centrih in dvoranah mogoče vzdrževati varno razdaljo in nivo higiene za preprečevanje okužb. V kolikor odločevalci menijo nasprotno, se mora podjetjem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, pomagati pri subvencioniranju najemnin in z nadomestilom prometa, sicer bodo mnoga med njimi propadla.”

Uredništvo

See author's posts