00:12, ned, 1. Sep

FOTO in VIDEO: (INTERVJU) Klara Šmigoc pred odhodom na olimpijske igre v Pariz: “Definitivno pričakujem, da bo ogromno dela, garanja.”





Na pogovor smo povabili Klaro Šmigoc, finalistko pretekle sezone Mesterchef Slovenija, ter uspešno mlado “pekarico”, saj najbolj uživa ravno v pripravi slaščic.

22-letnica iz Rogoze je tako letos postala drugouvrščena v Masterchefu, na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT Maribor) je osvojila naziv “ambasadorke gostoljubja”, kuhala je na Žametni večerji v Mariboru … Dan ima trenutno za njo enostavno premalo ur. S simpatično Klaro smo poklepetali v Poletnem pogovoru v čudovitem ambientu Štajerske sivke.

Ima dan trenutno premalo ur za vas?

Ja trenutno so dnevi prekratki, vsega je polno … od intervjujev do dela. Bi bilo fajn, če bi bilo več kot 24 ur v dnevu.

Letos ste bili finalistka Masterchefa, osvojili ste naziv “ambasador gostoljubja” na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Kuhali ste na Žametni večerji, kmalu odhajate v Pariz … Trenutno zajemate življenje s polno žlico. Ampak dajva začeti na začetku. Kaj je pravzaprav Klaro potegnilo, pritegnilo v gostinstvo?

V gostinstvo me je pravzaprav pritegnilo najbolj to, ker sem ugotovila, da lahko v tem poklicu najdem veliko kreative. Skozi jedi lahko izražam samo sebe. Tudi zanimiv poklic je, vsak dan ko prideš v službo, je nekaj novega, drugačnega, delo ni monotono. Predvsem to.

Je pa garaško delo, kakorkoli obrneva, kajne?

Je garaško delo, ampak če si ga znaš popestrit na dober način, pozabit na tisto garanje, samo uživaš.

Šolate se na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, ste tu pridobili vse to znanje, ki ste ga prikazali v Mastechefu, izdelki ki ste jih prinesli na pladnju pred sodnike niso bili kar tako? 

Ja, jaz bi rekla, da v šoli sem se naučila predvsem nekih osnov. Predvsem v slaščičarstvu sem tudi malo nadgradila te osnove, ampak v Masterchefu sem se kar precej naučila – predvsem slane jedi. Spajanje nekih okusov, ker Masterchef je res neko obdobje, kjer se ogromno naučiš, ogromno nekih knjig prebereš, videov pogledaš …

Letos je bil tudi koncept šova malce drugače in ste lahko videli kuharske mojstre kuhati pred vami, pokušati, sodelovati … Verjetno tudi tovrstna izkušnja je tista, ki je dobrodošla v takšnem šovu?

Res je, to so bili Masterclassi, na njih smo se ogromno naučili. Ker je čisto drugače, če nekaj samo prebereš, ali pa recimo pogledaš video na Youtubu, kot pa, ko ti nek chef pred tabo ustvari. Seveda pa lahko potem to tudi pokusiš.

Kako pa je potekalo samo snemanje? Mi na koncu vidimo eno uro oddajo na televiziji, ampak verjetno je bilo to večmesečno obdobje, ki je bilo naporno?

Ja seveda gre za večmesečno obdobje, ki je naporno, oddaje se snemajo cele dneve. Oddaje je dolga, potrebno je veliko montaže, da se potem lahko vse skupaj zmontira v 45-minutno oddajo, ki jo vidimo na televiziji.

Predstavljam si, da ste oddaje preteklo leta gledali. Kako se razlikuje ko ste doma, na domačem kavču in to gledate, verjetno se že takrat kakšne ideje vrtijo v glavi … kot pa potem, ko ste bili za kuhinjskim pultom? 

Malo je drugače. Moram priznati, da sem bila kar kavč komentator. Ampak ne vem, recimo, ko sem ležala kdaj na kavču, sem si mislila uf pa kaj bi jaz zdaj iz tega naredila, nimam pojma. Ampak ko si notri, ko si, ne vem 24 ur v nekem studiu, z vsemi se pogovarjaš samo o hrani, prebiraš knjige … Se mi zdi, da ko dobiš neki izziv, ti nobena sestavina ni neznana. Iz vsake sestavine je možno kaj naredit.

Pravite pa, da najbolj uživate v slaščicah in to smo lahko tudi videli pri končnih izdelkih, je to še vedno neka želja. Bo slaščičarna v kratkem kje na Štajerskem?

Slaščičarna definitivno bo na Štajerskem, upam da kmalu. Ampak na začetku delam na tem, da pridobim čim več strank, že zdaj delam po naročilih torte in različne slaščice. Kmalu pa upam, da mi uspe najti kakšen prostor in da naredim svojo slaščičarno.

Kje pa vas stranke najdejo. So to družbena omrežja, imate kakšno spletno stran in kakšni so vaši načrti da vse to še nadgradite?

Ljudje me lahko najdejo na družbenih omrežjih, pod imenom sladKLARije, torej ker prodajam sladkarije in v to besedo sem vključila samo sebe torej ime Klara. Drugače pa ja, ustvarjam torte, predvsem za neke poroke, slaščice v lončkih, cupcaki seveda ne bodo manjkali.

Kaj pa vam je pri slaščicah največji izziv in pri kakšnem ustvarjanju slaščic najbolj uživate … Vemo, lahko je to biskvit, lahko so neke kreme, panakote, sladoledi, ogromno je tega v slaščičarstvu. Kje se najbolj najdete? 

Jaz bi rekla, da pri vsaki slaščici uživam, ampak najbolj pa res pri tortah, ker tam sem res lahko zelo kreativna, še posebej, če mi stranka samo pove temo in potem lahko jaz svojo kreativo pokažem na tej torti.

Kaj ste pa ugotovili, kaj so morda tisti nenavadni okusi, ki pa pašejo skupaj?

Uf, mogoče to, da v sladico lahko kdaj vkomponiraš kakšno zelenjavo, na primer rdeča pesa, potem na primer solni cvet dobro pride na kakšno čokolado, ker povzdigne nek okus. Tudi čili zelo dobro paše v čokolado.

Pogovor s Klaro Šmigoc na resortu Štajerska sivka.

Kakšen kulinarične zgodbe pa vas sicer navdihujejo, kjer črpate nek navdih? Pa najsibo to nek slovenski uspešen kuhar, chef ali v tujini? 

Zelo me navdihuje chef Luka Jezeršek, ker je tudi sam tak klasik, všeč mi je, da ima v svojih restavracijah to slovensko kulinariko a povzdignjeno na višjem nivoju. V Masterchefu mi je tudi zelo bil všeč chef Mojmir, ker je imel vedno odpičene ideje in njegove jedi so bile res odlične. Drugače pa ne vem, najbolj izhajam sama iz sebe, da res želim dati na krožnik in slaščico samo sebe in se predstaviti skozi to.

Torej vam je Luka Jezeršek na nek način vzor, da si rečeš, vau, to želim tudi sama doseči?

Ja definitivno mi je vzor, ker vsi vemo kako zelo uspešen je na tem področju. In pa najbolj so mi vzor kuharji, ki so začeli iz nič.

Za vami je tudi izkušnja Žametne večerje v Mariboru, ki je zgodba o uspehu, dober primer medgeneracijskega sodelovanja, tudi tam je nad vami bdel Luka Jezeršek. Kako je bilo?

Ja bilo je zelo zanimivo, šola me določila za letošnji mladi up, sodelovanje z Luko Jezerškom je bilo zelo zanimivo. Praktično je on sam povedal, da me je skozi celotno oddajo, skozi celotno popotovanje Masterchefa dobro spoznal, tako da je polagal vse upe vame glede sladice, in mi zaupal. Na koncu je tudi sladico tudi odkljukal, tako da je bila sladica praktično moje delo.

Kaj je nastalo, vsi nismo bili tam da bi poizkusili?

Na krožniku sem želela predstavit neke slovenske okuse, podobno sladico sem delala že v eni izmed oddaj Masterchefa, torej bil je orehov crumble, sladoled bučnega olja, mousse mlečne čokalade z višnjevim polnilom, macerirane češnje … Torej slovenski okusi.

Ste pa tudi ambasadorka gostoljubja na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kako ste prišli do tega naziva in kaj pomeni?

Vsako leto na naši šoli izberejo ambasadorja gostoljubja in ambasadorja dobrega počutja. Do tega pridejo tako, da izberejo študenta, ki je res ogromno vložil v teh letih v samo šolo. V glavnem izberejo študenta, ki vidijo, nek potencial v njemu. Očitno sem letos bila to jaz in sem res zelo hvaležna za to priložnost.

Pa ne samo, da je čast, je tudi neke vrste obveznost, kajne, kaj pravzaprav zdaj predstavljate?

Praktično predstavljam šolo in zato tudi grem meseca julija na olimpijske igre v Pariz z Hišo Jezeršek in tega se že zelo veselim.

Kaj pričakujete od tega? Slovenska hiša na olimpijskih igrah v Parizu, to je verjetno ena izkušnja, ki bo ostala za celo življenje?

Definitivno pričakujem, da bo ogromno dela, garanja. Ampak kljub temu se res že zelo veselim, ker gre res za nepozabno izkušnjo, da sem sploh dobila takšno priložnost da lahko obiščem olimpijske igre.

Kako je prišlo do tega, da ste prišli v šov Masterchef, ste si od nekdaj želeli pred širno Slovenijo pokazati svoje znanje ali si se za prijavo odločila v hipu? Kako ste potem doživljala komentarje na družbenih omrežji, tako dobre kot negativne? 

Potiho sem si želela, da bi prisostvovala v tekem šovu, zato ker vsi vemo, kulinarika, predvsem slaščičarstvo, potrebuješ veliko, ne vem, marketinga, da se pokažeš ljudem, da te spoznajo. In ja, to željo sem povedala profesorju, en dan sem bila na praksi v restavraciji, on pride v kuhinjo in reče Klara, sem te prijavil v Masterchefa. Kaj, kako? Ampak sem bila zelo vesela, ker to je bila res nepozabna izkušnja. Kljub temu, da se zelo soočaš z nekim stresom, tudi včasih s slabimi komentarji sodnikov, se ogromno naučiš. Narediš veliko na osebnostnem razvoju, jaz sem se naučila v Masterchefu tudi to, kako se soočat z negativnimi komentarji. Kako moreš dati glavo gor in iti naprej. Ne razmišljati o slabem kaj si naredil, ampak kako boš to stvar izboljšal in boš naslednjič boljši.

Se vam zdi, da ste letos bili res dobri kuharji? Je bilo toliko težje, ne vidimo vsako sezono toliko kulinaričnih presežkov? 

Ja letos bi lahko rekla, da je bila kar močna sezona. Kar pa moram najbolj pohvaliti, pa je, da smo se čez celo sezono, res vsi zelo dobro razumeli.

Ni bilo spletk in nagajanj?

Nobene spletke, nobenega nagajanja … Morda smo se enkrat skregali zaradi bureka, ampak to je res nekaj najmanjšega. Zelo dobra ekipa smo bili, zelo smo bili vsi močni in podkovani z znanjem.

Če ste tudi vi spretni s kuhalnico, so prijave za novo sezono Masterchefa že odprte – na tej povezavi najdete vse informacije.

Kaj pa bi rekli, kakšno hrano imajo radi Štajerci, pa tudi slaščice, ki so bolj vaše področje?

Misli, da se kar nagibamo h klasiki, imamo ljudi, ki imajo zelo radi raznoliko hrano. Zelo tudi želim podreti te stereotipe,  sem naredila v oddaji to kroglico iz možganov, ker želim neko sestavino, ki jo ponavadi ne jemo, ne poznamo, povzdignit na višji nivo in pokazat da zna biti zelo okusna.

Celoten pogovor s Klaro si lahko ogledate spodaj:

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.