V objemu Štajerske sivke v Poletnem pogovoru na BK TV smo tokrat gostili Natašo Ritonijo, direktorico Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor. Natašo Ritornija je sicer javnosti poznala znana po tem, ko je lani izpeljala največji športni dogodek na slovenskih tleh – Olimpijski festival Evropske mladine 2023. Tudi o tem v tokratnem intervjuju.

Nekako večina vaš obraz povezuje z uspešnim lanskoletnim Ofemom, torej olimpijskem festivalu evropske mladine. V Maribor ste privabili stotine športnikov in njihovih ekip. Pa tudi navijačev. Če se danes ozreva na dogodek. Kako ga doživljate danes, tako športni dogodek kot svoj projekt?

Ja Ofem je bila res lepa, čudovita zgodbam, ki je nenazadnje združila veliko število različnih deležnikov. In lahko rečem, da sem danes ponosna, da smo uspeli spraviti pod eno streho toliko različnih ljudi, ki so dihali in živeli s tem projektom. V bistvu gre za največji več panožni dogodek v zgodovini Slovenije, zelo težko ga bo prekosil še kak drug dogodek, tudi če se odločimo morda kdaj za soorganizacijo zimskih olimpijskih iger, ne bomo mogli prekositi števila športnikov. Zdaj ko gledamo nazaj, lahko rečem, da nam je uspel res izredno lep dogodek. Bili smo s srcem pri tem dogodku, dihali smo skupaj, ekipa je bila čudovita, brez nje tega enostavno ne bi bilo možno naredit. In pa seveda ob podpori, tako lokalne skupnosti, kot države. Tako da smo lahko ponosni. Mesto je takrat živelo, vsi tisti, ki so bili v Mariboru, vedo kako je bilo fino ko si se sprehajal in si videl nasmejane športnike, člane reprezentanc, ki so dejansko v Mariboru uživali. Večkrat smo slišali kako lepo je naše mesto in kako lepo so se imeli v Mariboru.

Kako pomembno pa je pri takšnem projektu dobro sodelovanje z ekipo?

Zdej ekipa je zagotovo ključna pri takšnih projektih, še posebej ko gre za izjemno zahtevne in stresne dogodke. Pri nas je bila seveda ta časovna komponenta izredno ključnega pomena, nismo imeli ne dodatnega dneva, ne dodatnega tedna, se pravi vse stvari so morale biti dokončane pravočasno in kvalitetno. Ekipa, ki je sodelovala, to so bili res čudoviti ljudje iz različnih področij, veliko smo vključili tudi tujcev, ki so že imeli izkušnje s tovrstnimi dogodki. To so bili kolegi, ki so nam prišli pomagati iz Finske, iz Slovaške, ki so imeli veliko tovrstnih izkušenj že s prejšnjimi Ofemi. Moram pa reči, da smo mi kot ekipa imeli to srečo, da smo si lahko v živo pogledali tudi pretekle Ofeme. Celotna ekipa je bila prisotna v Banski Bistrici, na Ofemu 2022, kjer smo zelo natančno videli kaj nas čaka in hkrati, ko smo 14 dni preživeli skupaj smo se še bolj povezali. Vsak je točno vedel, kako in kaj je treba, da bo dogodek odličen. Tako da nekako smo zasledovali idejo, da moramo narediti vse, da si res dobro splaniramo, da ko dogodek pride je zelo malo možnosti za improvizacijo – ker gre za res velik dogodek. Na tem mestu res še enkrat zahvala celotni ekipi, ki je to tako dobro izpeljala.

Ne morem mimo tega, koliko pohval na račun otvoritvene slovesnosti – pravzaprav je bila ta vrhunec. Spominjam se tudi v tujini so takrat gledali in odziv je bil, vau, kaj so v Mariboru naredili. Ofem česa takšnega do Maribora lani še ni doživel.

Res je. Tukaj smo bili drugačni, drzni. Pogledali smo si že nekaj tovrstnih prireditev, tako da smo se nekako odločili, da postavimo športnike v sredino, da so oni center vsega. Zasledovali smo to idejo, kar je bilo mogoče drugače kot pri preteklih organizatorjih, kjer so mogoče bili športniki bolj v obrobnem kadru, če se tako izrazim. To je prva stvar. Potem pa smo uspeli k sodelovanju povabiti mlade, nadobudne soustvarjalce. Imeli smo odličnega režiserja. Hkrati smo imeli tudi posluh s strani Evropskega olimpijskega komiteja, ki nam je dovolil malce spremembo strogih protokolarnih pravil. V našem primeru smo jih uspeli prepričati, da je otvoritvena slovesnost od prvega do zadnjega trenutka dogodek, ki se nekako prepleta protokol s samim programom. In to je bilo prvič. Če ste se mogoče zavzeli, nismo imeli klasičnih govorov, ker vemo da mladi od 14 do 18 let pač govor pretežno nimajo radi, ne ploskajo, tako da smo nekako vključili druge na drugačen način posredovanje teh pomembnih informacij, vsebin s strani ključnih oseb. Se pravi, da smo vključili video nagovore in tudi en kratek pogovor, intervju s predsednikov Evropskega olimpijskega komiteja, ki je naletel na veliko odobravanje. In tudi sam je v bistvu izrazil potem ko je bilo vsega konec, da mu je bil všeč ta koncept in da bodo zasledovali v prihodnje “less speech, more beach”, kar bi recimo pomenilo manj govorov, več zabave. Tukaj smo imeli res dobro podporo in pa res dobro ekipo, ki je dejansko izpeljala odločen dogodek, ki si ga bodo res zapomnili za vedno.

Zanima me, glede na to, da letos pa so se odvile olimpijske igre, ste nekako podoživljali od spremljanju le-teh dogajanje v Mariboru na Ofemu? 

Ja, letos sem imela to srečo, da sem bila samo kot opazovalec, ne kot aktivno vključena, ker bi zagotovo to bil velim stres, ponovno. Lahko rečem, da res spoštovanje organizatorjem, da so si upali na takšen način tudi speljati otvoritveno slovesnost, speljati cel dogodek. Mi smo si velikokrat, prihodnji organizatorji, tudi s Parizom, delili isti oder, ker smo v okviru vseh dogodkov, ki jih organizira Evropski olimpijski komite imeli eno posebno sekcijo, kjer smo se prestavljali prihodnji organizatorji. Tako da smo tudi s kolegi iz Pariza debatirali o tem kakšne težave imajo oni, s čim se srečujejo, smo izmenjevali izkušnje. Že takrat je ta njihova ideja, koncept otvoritvene slovesnosti naletel na predvsem veliko občudovanje, ker je to res zahteven projekt, ki so se ga lotili. Bilo mi je malce hudo, ko je deževalo, sem se spomnila na dež na Ofemu pri nas, ki je bil v bistvu en dan preden smo imeli otvoritveno slovesnost, ampak uspeli so to res v redu izpeljati, jaz bi mogoče naredila neke stvari drugače, ampak to je pa čisto moj oseben pogled.

Po Ofemu, ki je bil velik zalogaj, pa vendar je šlo za neko projektno delo, ste letos prevzeli vodenje RRA Podravje – Maribor. Bi lahko rekli, da gre za neprimerljivo večji izziv, s tem da vemo, da je bič že Ofem ogromen izziv?

Ja Ofem je bil ena odlična zgodba, RRA Podravje – Maribor druga odlična zgodba. Drugi velik izziv. Še posebej zato ker gre za drugo največjo regionalno razvojno agencijo v Sloveniji, ki pokriva tudi največ občin. Za mene je to seveda še dodatna motivacija in hkrati obveza, da smo lahko še boljši na vseh področjih. Verjamem pa, da z mojimi izkušnjami lahko veliko doprinesem k temu, da se bo agencija razvijala v pravo smer. Še posebej kar se tiče nekega mednarodnega povezovanja.

Dajte nam čisto laično opisati, s čim vse se RRA ukvarja? Pomemben del lokalne skupnosti ste, kajne?

Kot sem povedala, gre za regionalno razvojno agencijo, ki pokriva kar 41 občin, če pogledamo celo Slovenijo, to pomeni, da pokrivamo tudi desetkrat več kot kakšne manjše regionalne razvojne agencije, kar pomeni, da imamo kar precej veliko usklajevanja z različnimi deležniki, župani, občinami .. Sicer pa je naš sistem delovanja usmerjen v štiri različne stebre. Steber za regionalni razvoj, ki je nekako osnova našega delovanja. Potem je steber podjetništva, je česa tudi je nekako zrasla naša razvojna agencija, potem je tu še steber za raziskave in razvoj in pa steber za turizem. Vsi ti stebri, vsi ti sektorji se med seboj tudi dobro povezujejo. Skupaj pa imamo v tem trenutku kar 41 različnih projektov, ki jih bodisi vodimo, koordiniramo, ali sodelujemo. Tako da to pomeni kar velik organizacijski zalogaj iz naše strani in tudi kaže na to, kako motivirana in odlična je ta ekipa.

Koliko pa pravzaprav vas je v ekipi in s koliko denarja razpolagate?

Trenutno je zaposlenih 35 sodelavcev, ki pokrivajo, kot se rekla, različna področja. Naše financiranje je kar kompleksno. kar pomeni, da pridobivamo določena sredstva s strani države, za izvajanje obveznih nalog, potem tudi s strani občin, za izvajanje nekih dodatnih nalog. Pretežni del našega proračuna pa seveda prihaja iz evropskih sredstev – to je skoraj 60 odstotkov, se pravi, da si pridobimo dejansko denar na trgu, s tem da sodelujemo na različnih shemah, programih, kot je Interreg, ERASMUS, HORIZON … In nekako preko teh projektov se trudimo, da pripeljemo v našo regijo veliko dodatnega znanja, nekih mrež in pa seveda dodatne denarja … Če pa govoriva zdaj o nekem budžetu je pa rečem 3 milijone evrov, zdej ti projekti v katerih trenutno sodelujemo so pa skupaj vredni kar 140 milijonov evrov. Seveda vse ne pride k nam direktno, ampak so to v bistvu sredstva, ki so namenjena za različne deležnike za različne pilotne projekt. Je pa to dejansko denar, ki prihaja potem v našo regijo.

Celoten pogovor pa si lahko pogledate spodaj.

Uredništvo

See author's posts