Po tednu dni je že bolj jasno, kolikšno škodo je naredilo neurje 17. julija v občini Muta. Županja Angelca Mrak po tednu dni reševanja in odpravljanja posledic neurja pravi, da se na Muti stanje z vsako nesrečo samo slabša. Že lanska neurja jim niso prizanašala, zdaj pa so se težave le še poglobile.

Županja občine Muta Angelca Mrak je povzela, da jih je nenadno neurje v petek zvečer presenetilo in da je bila nevihta sicer napovedana, a nekoliko višje, na avstrijski strani. “Ko pa se je neurje začelo, je nenadna količina vode oziroma dežja, puščala za sabo razdejanje,” je pripomnila.

“Malo čez 20. uro so občani že klicali ali gasilce ali kar direktno izvajalce ali osebno mene kot županjo, da se na terenu dogajajo zadeve, da je škoda povzročena, da so ogroženi tako javna infrastruktura kot tudi stanovanjski objekti,” je izpostavila Mrakova in dodala, da so bili malo po 20. uri tudi že prvi klici na številko 112, posledično so bili v sistem takoj vključeni gasilci domačega prostovoljnega gasilskega društva, ki so takoj pristopili k intervencijam.

Preko regijskega centra je bilo po besedah županje takoj sproženih deset intervencij. Ostale točke, kjer so prav tako potrebovali pomoč, a ne tako interventno, so sporočili v regijski center in v štab civilne zaščite, prav tako na Občino Muta.

Voda je prinesla več kot 300 kubikov naplavljenega materiala

Dejala je, da so občani javljali tudi težave na cestnih odsekih, posebej hudo je bilo v naselju Gortina. V prvih trenutkih, pa tudi že prej, ko so videli, kaj se pripravlja, so s svojim delom veliko pripomogli, da je ta hudourniški del (ki se sicer steka v ulični predel naselja Gortina), se stekal v hudourniški sistem, kolikor se je pač dalo, je razložila županja in pripomnila, da je bila slika po koncu neurja zelo huda. Tam so bile namreč večje količine naplavljenega materiala, predvsem v predelu Gortine, kjer so narasle hudourniške vode nanesle preko 300 kubičnih metrov materiala za hiše.

Vso to gmoto zemlje, lesa in drugega je odneslo tudi na glavno cesto, kjer je nastal problem s prevoznostjo. Zato so obvestili tudi koncesionarja za to cesto, ki je naslednji dan vzpostavil normalno prevoznost. Za občinske ceste pa so vključili koncesionarja za te ceste, podizvajalce, ostale izvajalce – pogodbenike, delali so tudi gasilci, hkrati pa so imeli tudi veliko prostovoljcev, občanov, ki so tudi ročno delali predvsem v prvih trenutkih, o čemer pravi županja, da so na ta način veliko rešili.

Sklicali so tudi štab civilne zaščite, poveljnik je bil na terenu in v tesnem stiku z domačimi gasilci, je županja še povzela dogajanje in organizacijo. Informacije, kje so lokacije, kjer se potrebuje pomoč, so dobivali sproti. V nadaljevanju, v soboto in tudi v nedeljo, so koncesionarji naredili zaščito na cestah. Tako v soboto kot v nedeljo so opravili že veliko ogledov, še bolj skoncentrirano pa v ponedeljek in torek.

Obvestili so tudi koncesionarja na vodotokih VGP Drava Ptuj, ki si je ogledal tudi Koparčev graben, ki je zelo prizadet. Tam je bilo treba tudi takoj pristopiti z intervencijskimi deli.

Velik del finančnega bremena intervencij in predvidenih sanacij na plečih Občine Muta

Županja Angelca Mrak je še dejala, da je po prvih ocenah skupna škoda okrog 300.000 evrov. Pri tem so šteli intervencije in predvidene sanacije na gospodarski javni infrastrukturi v cestnem delu, kjer so izplute brežine, kjer so uničeni propusti. Nanošen material so večinoma že odstranili.  V prvih dneh sicer tega niso mogli narediti, ker je bilo zelo mokro in posledično težko. Na Gortini se že rešuje. Da pa jih zdaj čaka veliko dela na javni gospodarski infrastrukturi, predvsem na cestah, je poudarila in izpostavila, da s finančnim vložkom Občine Muta sanacija, kolikor bodo lahko sproti reševali.

Glede na oceno škode na posameznih predelih je govora o nesreči na regijskem območju, ne pa na državni ravni, je še rekla županja. To pa pomeni, da bo velik strošek bil na plečih Občine Muta, ne pa države. Se pa v tej občini zavedajo, da je lansko neurje pustilo na vseh teh hudournikih na lokacijah, ki v lanskem letu niso bile poškodovane, posledice. Takrat se je videlo, da se lahko v prihodnosti tam še kaj zgodi. In letos  se je to videlo.

“Stanje se z vsako naravno nesrečo samo slabša,” je izpostavila zdaj županja in poudarila, da gre za kompleksen gozdni red v gozdovih do upravljanja v vodnih telesih, na hudournikih, “Tukaj mislim, da moramo pristopiti z bolj kompleksnim načinom reševanja problemov, da preprečimo. Kot pravijo, bolje je preventiva kot pa kurativa. Da taka stanja omilimo in da je škode čim manj.”

Prav zaradi zadnjega neurja in kako so se se vode izlivale in prinašale material, ugotavljajo, da bi bili dobri podporni zidovi, prav tako, da bi bilo treba speljati kanale ob cestah, v ulicah in še marsikaj drugega. “V tem neurju se je izkazalo, da so vse zaledne vode pritekle v dolino. V hribovitem oziroma na višjih nivojih teh cest so naredile škodo na cestah,” je dejala županja in opozorila, da zaradi velike količine vode propusti niso mogli požirati vode, čeprav so bili sčiščeni. A velika količina materiala jih je zadelala.

Prav zaradi vsega tega županja meni, da bi morali poiskati kompleksnejše rešitve. Pa da se o določenih točkah pogovarjajo že leta. Prav tam potrebujejo konkretne rešitve, po županjinih besedah, predvsem s tem, da občanom zagotovijo varnost ter da se ne povzroča škode iz leta v leto. Izrazila je razumevanje do občanov in njihovih pripomb ter prosila za njihovo razumevanje, da morajo zdaj sanacijo izvesti postopoma.

Posebej pa je pohvalila vse, ki so pokazali, da znajo v hudih urah stopiti skupaj. Od pristojnih služb, koncesionarjev in tudi občanov. Ne nazadnje so vse dni po neurju, tudi na Pernicah, občani z motikami in drugimi orodji pomagali odstranjevati posledice.

Uredništvo

See author's posts