22:51, čet, 28. Mar

FOTO: O čem se bomo 11. julija odločali na referendumu za vodo?





11. julija 2021 bo v Sloveniji referendum o vodi. Pred kratkim je več nevladnih organizacij zbiralo podpise zanj. Preverili smo, kaj pravzaprav pomeni ta referendum in kaj pomeni, če se odločite nanj, da podprete ali zavrnete spremembe Zakona o vodi.

Zavračanje sprememb 37. člena Zakona o vodi

Konec marca je parlament izglasoval spremembe Zakona o vodi, s katerimi se dovoli gradnjo v priobalnih območjih. Sprememba 37. člena tega zakona pomeni, da se bo dalo enostavne objekte, ki so bili do zdaj prepovedani, graditi v priobalnem območju. Pa tudi objekte v javni rabi, ki pa ne pomenijo objekte v javno dobro, kot bi kdo morebiti mislil, opozarjajo v Gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Ana Tasič iz tega gibanja izpostavlja, zakaj so pravzaprav zbirali podpise za referendum in zakaj je ta pomemben: „Podpise pa smo zbirali zato, ker se s tem ne strinjamo. Ne civilna družba, ne strokovna javnost, ki sploh ni bila vključena v strokovne spremembe zakona o vodah.”

Betonsko obrežje reke Drave na Lentu.

In o čem se pravzaprav odloča na referendumu o vodah?

„Če obkrožite proti, to pomeni, da ste proti temu sprejetemu zakonu oziroma tej noveli Zakona o vodah,” razlaga Oktobrina Peterin iz istega gibanja in dodaja: “Torej, če ste proti, ste proti zakonu in želite, da se to novelo zavrne. In želite ohraniti priobalna območja, vsa vodna območja brez pozidave. In želite pitno vodo.” Kaj pa bi pomenilo, če bi obkrožili za? “Če pa obkrožite za, pa ste za to, da ohranite ta škodljivi zakon,“ meni Peterinova. Ob tem pa opozarja še na to, da je treba biti pozoren na samo vprašanje, ki si ga lahko zaradi skopih informacij ljudje narobe razumejo. Enostavno je tako, pravijo Mladi za podnebno pravičnost, da je treba razumeti, da so za referendum in proti spremembam 37. člena Zakona o vodah.

Zeleni priobalni pas reke

Gradnja bi uničila življenjski prostor živali in rastlin

Gradnja v priobalnem pasu rek, jezer, morja vodi tudi v omejevanje življenjskega prostora živali in rastlin, ponekod pa bi vplivala tudi na podtalnico, pa opozarja Ana Abšner. „Prvo je pomembno zaradi ekosistema, ki ga ta priobalni pas predstavlja. To so živali in rastline, ki so tam. Poleg tega pa bi gradnja na teh območjih lahko prinesla onesnaževanje, ki pa se pozna tudi na podtalnici.“

Zaščita pravice do pitne vode

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost še izpostavlja, da gre za celovit problem in obenem varovanje pravice do pitne vode. Tako meni Diana Dajčman: „S tem varujemo tudi pravico do naše pitne vode zaradi tega, ker so ekosistemi povezani in obrežja rek delujejo kot nek filter, preko katerega se voda čisti. Ta voda je potem ista voda, ki gre potem v podtalnico, v podtalne vodotoke, od koder potem mi potem črpamo pitno vodo.“ Ob tem pa še izpostavlja: „To da imamo pitno vodo iz podtalnice in da je zelo kvalitetna, polna nekih mineralov, ki so dobre za nas, je privilegij, na katerega včasih pozabimo.“ In zaključuje, da je zdaj čas, da ta privilegij zaščitimo.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.