V Ljubljani je Alma Mater Europaea začela poletno šolo z naslovom Heritologija. Na odprtju je bil tudi nekdanji predsednik države Borut Pahor kot častni pokrovitelj in pospremil odprtje poletne šole z govorom o identiteti.

“Evropejci se moramo zavedati svoje identitete, to je ključ za premagovanje politične nestabilnosti in konfliktov. Naša identiteta temelji na bogati kulturni dediščini, skupnih vrednotah in zgodovinskih izkušnjah, ki nas povezujejo in nam omogočajo, da se soočimo s sodobnimi izzivi,” je med drugim dejal Borut Pahor.

Poletna šola, ki jo Univerza Alma Mater Europaea – ISH organizira v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije, Parkom vojaške zgodovine Pivka in podjetjem Krasen Kras, je osredotočena na pomen in vpliv kulturne dediščine. Petdnevni program obsega predavanja priznanih domačih in tujih predavateljev, dve enodnevni ekskurziji, obiske muzejev, delavnice ter eksperimentalno arheologijo. Več kot 50 udeležencev Erasmus poletne šole je prišlo iz vseh koncev Evrope, kar dodatno krepi mednarodno dimenzijo dogodka.

Rektor Univerze Alma Mater Ludvik Toplak je ob odprtju poletne šole izpostavil, da študijski programi Univerze Alma Mater Europaea – ISH združujejo bogato kulturno dediščino humanistike iz antičnih civilizacij: “Ta dediščina se ukvarja z večnimi vprašanji človeštva in hkrati rešuje sodobne izzive v uporabni humanistiki. V tej interdisciplinarni domeni se humanistika, družbene, okoljske in zdravstvene vede srečujejo v digitalni, medicinski in okoljski humanistiki, s ciljem premagovanja družbenih izzivov.”

Samo odprtje poletne šole je bilo v Narodnem muzeju Slovenije Metelkova, ki ponuja obsežno in poglobljeno stalno razstavo študijskih zbirk. “Heritologija je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s kulturno dediščino, tako premično kot tudi nepremično. Kulturna dediščina je način vzpostavljanja identitete, nacionalne identitete in drugih identitet, povezanih z našo samopodobo. To je zagotovo ena pomembnih vej znanja, ki bi ga morali imeti ne samo bodoči znanstveniki ali muzejski delavci, ampak tudi splošna javnost,” je povedala direktorica muzeja Mateja Kos Zabel. Katharina Zanier, vodja Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani, pa je poudarila pomen interdisciplinarnega in medinstitucijskega sodelovanja na področju arheologije in kulturne dediščine, ki je ključnega pomena za razumevanje preteklosti in oblikovanje prihodnosti. Jelka Pirkovič iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je dodala: “Običajno identiteta vključuje občutek posameznikov o povezanosti s svojo skupnostjo na podlagi skupnih vrednot in spominov. Družba postane skozi svojo kulturno dediščino vidna sebi in drugim.”

“Muzejska dokumentacija spodbuja demokratizacijo družbe s transparentnostjo, vključenostjo in dostopnostjo. Standardizirano in digitalno dokumentiranje artefaktov omogoča širši dostop do kulturnih dediščin in udeležbo v kulturnem diskurzu. Muzeji tako postajajo ključni prostori za javno izobraževanje in angažiranje skupnosti, participatorni procesi pa opolnomočijo posameznike in krepijo demokratične vrednote,” je vlogo muzejev orisal Goran Zlodi iz Univerze v Zagrebu. Csaba Szabó iz Oddelka za religijske študije Filozofske fakultete Univerze v Szegedu na Madžarskem pa je izpostavil pomen materialne dediščine Rimskega imperija in sodobnih pristopov v javni arheologiji za predstavitev rimske religije. Verena Perko iz Univerze v Ljubljani in Nove univerze v Ljubljani pa je zaključila: “Dediščina je ključna za identiteto, izobraževanje in razvoj, vendar ostaja odtujena zaradi znanstvene terminologije. Interpretacija dediščine vzpostavlja most med znanstvenim znanjem in javnostjo, omogoča razumevanje in doživljanje dediščine kot dela identitete in izobraževanja. Procesi interpretacije vključujejo sodobne tehnologije in sodelovanje skupnosti, kar prispeva k ohranjanju dediščine za prihodnost.”

Uredništvo

See author's posts