V Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA odkrivajo majhne rake, ki jih ženska ali njen zdravnik še ne moreta zatipati. Zato je pomembno, da se ženske odzovejo na povabilo na presejevalni test in da si redno, vsak mesec samopregledujejo dojke. 

Vodja programa DORA in nadzorna radiologinja Kristijana Hertl je za naš medij poudarila: „Zdravljenje majhnih rakov je lahko bistveno bolj uspešno, manj obsežno, saj je večinoma potrebna le operacija rakave spremembe in ne odstranitev celotne dojke, prav tako v večini ni potrebna odstranitev vseh pazdušnih bezgavk, manj je tudi sistemskega zdravljenja (kemoterapije) ali to sploh ni potrebno.“ Ob tem je dobrodošlo tudi to, da je ob zgodnjem odkritju manj stranskih učinkov zdravljenja, „okrevanje bolnice je hitrejše, kakovost življenja pa boljša. V programu DORA majhnih rakov, omejenih na dojko, odkrijemo kar 70 odstotkov, medtem ko je ta delež izven programa DORA le 40 odstotkov“.

Ženske se same odločijo, ali se bodo odzvale na vabilo

Za pregled se ženska odloči prostovoljno, prejme namreč vabilo, z datumom, uro in lokacijo, nato pa se sama odloči, ali se bo odzvala ali nje. „Udeležba v presejalnem programu ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje lahko uspešnejše. Zato ženskam priporočamo, da izkoristijo možnost zgodnjega odkrivanja raka dojk in se odzovejo povabilu programa DORA,“ poudarja Hertlova.

Kako pregled z mamografom poteka?

Postopek pregleda je enostaven. Ženska se oglasi z vabilom in kartico zdravstvenega zavarovanja v presejalnem centru programa DORA na dan termina mamografije. Najprej izpolni privolitveno izjavo in zdaj med epidemijo tudi vprašalnik o zdravstvenem stanju (covid-19). „Pred slikanjem ženska odgovori na nekaj vprašanj, kar radiološki inženir zabeleži ter jo povabi k slikanju. Nato ženski pomaga, da se ustrezno namesti in dojko kratkotrajno stisne med dve plastični plošči ter vsako dojko slika iz dveh smeri (navpični in poševni),“ nam je razložila Hertlova in dodala: „Stisk dojke traja le nekaj sekund in je potreben za dobro preglednost tkiva dojke na mamografski sliki. Nekatere pri tem čutijo kratkotrajno nelagodje, le redke tudi bolečino.“ Celoten obisk presejalnega centra (sprejem, anamneza in slikanje) traja največ pol ure.

Odkrivajo raka, ki ga zdravnik in ženska ne more zatipati

„Ključna prednost je zgodnje odkrivanje raka dojk, ki ga ženska ali njen zdravnik ne moreta zatipati. Mamografija je po priznanih in uveljavljenih strokovnih evropskih ter slovenskih smernicah za zgodnje odkrivanje raka dojk edina najbolj zanesljiva in natančna metoda za odkrivanje začetnih rakavih sprememb v dojki pri ženskah po 50. letu starosti, ko je rak dojk najpogostejši,“ nam je pojasnila Hertlova. Če je namreč rak odkrit na začetni stopnji, je zdravljenje lahko uspešnejše in večinoma manj obsežno. Posledično to pomeni, da lahko ženska hitreje okreva in se vrne na delovno mesto ter v normalno vsakdanje življenje.

Odkrivajo tudi neagresivne oblike raka

„Pri približno vsaki dvajseti ženski od vseh slikanih odkrijemo sumljive spremembe, kar pri njih lahko povzroči nepotrebno zaskrbljenost, kasneje pa se pri večini po opravljenih dodatnih preiskavah izkaže, da nimajo raka dojk,“ je razložila Hertlova: „V redkih primerih lahko raka dojk odkrijemo tudi prej kot v dveh letih po zadnji normalni mamografiji (intervalni rak), ker zelo hitro raste ali pa ga je pri mamografiji težko prepoznati (napačno negativen izvid).“ Izpostavila pa je, da je mamografija sicer rentgensko slikanje dojk, vendar so doze sevanja izjemno majhne, zato so koristi presejalne mamografije v organiziranih presejalnih programih so večje od morebitne škode zaradi izpostavljenosti sevanju. Pomembno pa je, da presejanje opravijo med zdravimi ženskami brez znakov bolezni, pri tem pa se zgodi, da odkrijejo tudi take neagresivne rake dojk, ki ne bi ogrožali življenja ženske. A pri tem nam je Hertlova pojasnila: „Ob diagnozi ne moremo oceniti, kateri rak bi in kateri ne bi ogrožal življenja ženske, zato vse odkrite rake dojk zdravimo na enak način.“

Samopregledovanje dojk že od mladih let

Že v mladih letih naj ženska spozna svoji dojki, da dobi občutek za „normalno“ dojko. Vsak mesec si ju redno in skrbno pretipa. „Do menopavze naj bo to reden samopregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu,“ nam je pojasnila Hertlova in dodala: „Pozorna naj bo na vdrtine ali druge spremembe kože ali bradavice, izcedek in bolečino. O spremembah mora čim prej obvestiti svojega zdravnika.“

Samopregledovanje tudi med eno in drugo mamografijo

„Vsem ženskam, ki se udeležijo mamografije v programu DORA svetujemo, da si tudi po normalnem izvidu redno pregledujejo dojke. Nekateri raki namreč zelo hitro rastejo in se pojavijo tudi v času med dvema zaporednima mamografijama,“ je opozorila Hertlova in izpostavila, da če ženska opazi novo nastale spremembe na koži ali bradavici ali zatipa zatrdlino, naj obišče svojega ginekologa ali osebnega zdravnika, ki jo bo napotil v najbližji center za bolezni dojk na nadaljnje preiskave.

Tudi moški lahko zbolijo za rakom dojk!

Rak dojk je bolezen žensk, vendar lahko za to boleznijo zbolijo tudi moški. „V povprečju na leto zboli 100-krat manj moških kot žensk (10-15 rakov letno). Običajno tudi moški zbolijo za rakom po 50. letu,“ je izpostavila Hertlova in dodala, da je poleg starosti eden od pomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj te bolezni tudi raven estrogena, ki se lahko poviša pri debelih moških, „dejavniki tveganja so še jetrna obolenja, vključno z alkoholno cirozo, in zdravila, ki vplivajo na raven testosterona. Pomemben del tveganja nosijo tudi geni. Načeloma moški lažje zatipajo spremembo, zato je pomembno, da dobro poznajo svoje telo in da ga redno opazujejo. Če odkrijejo spremembe, se morajo obrniti na svojega osebnega zdravnika“.

Uredništvo

See author's posts