Na BK TV smo izpeljali soočenje kandidatov za evropske poslance. Franc Breznik je zastopal barve stranke Socialne demokratske stranke (SDS).

Franc Breznik je pred časom postal očka, zanimalo nas je, kako bo z družino, dojenčkom, glede na to, da so obveznosti poslanca zahtevne. “Jaz sem že danes opravljal svojo funkcijo iz Lenarta v Slovenskih goricah. Vsak dan sem se vozil v Ljubljano in tudi vsak dan nazaj. Vsak dan sem naredil več kot 320 kilometrov. Deloval bom v Bruslju in predvsem na Štajerskem. V kolikor bom izvoljen, bo Štajerska imela prvo veliko Evropsko pisarno in tudi Bruselj bo dobil EU-hišo. To je moja zaveza volivcem. Približal bom Bruselj Sloveniji, v Bruslju pa bo malo več Slovenije in morda malo več Štajerske.”

“Ko razvijamo tehnologije, moramo izvajati tudi kibernetsko varovanje”

Glede na to, da živimo v svetu, kjer so postala družbena omrežja naš vsakdan, nas je zanimalo, kakšno je stališče Breznika glede teh ter kako nadzirati Facebook, Tik Tok in podobno. Kakšno je njegovo mnenje pri regulaciji družbenih omrežij? “Kot inženir seveda gledam dvoplastno. Pravijo, da ima digitalizacija dve strani kovanca. Sam sem bil soavtor resolucije digitalne preobrazbe Slovenije, ki je dala Sloveniji najboljši osebni dokument, ki je bil nagrajen na svetovnem nivoju. To je osebna izkaznica, ki ima več funkcij. Kot je rekla tudi komisarka, varnost, kibernetska varnost, je druga stran medalje, eno je tehnologija, to je prva stran kovanca. Ko razvijamo tehnologije, moramo izvajati tudi kibernetsko varovanje, nenazadnje, kot vidimo tudi v varnostnem smislu. Slovenija je imela nekaj kibernetskih napadov. Predvsem osumljena je Kitajska. To je izjemno pomembna tema, tudi v EU. In dokazano je, da EU je tarča kibernetskih napadov, predvsem pa tudi hibridnega vojskovanja. Lahko bi rekel preko visokih tehnologij, kjer glavni akterji na globalnih trgih, kjer se Evropa nekako tudi gospodarsko, lahko bi rekel, nastopa in se izključuje in vključuje.”

Kar se tiče družbenih omrežjih, je dodal, da je potrebna regulacija, a je treba ozaveščati predvsem najmlajše o tem, kakšne nevarnosti jim pretijo, po drugi strani pa jim moramo pustiti svobodo. “Gre za neko sorazmernost med svobodo izražanja, po drugi strani pa bi lahko rekel tudi kibernetsko varnostjo. Kot veste omrežje Tik Tok, predvsem tistim, ki smo v politiki – recimo sam kot predsedujoči odbor za EU-zadeve, glede na to, da dobivam celo vrsto dokumentov, ki imajo velik varnostni vidik, mi, recimo državni zbor tudi, – tudi IT-strokovnjaki ne priporočajo delovanje na Tik Toku, zato se temu tudi izogibam.”

Glede družbenih omrežij je Breznik še dodal: “Jaz bi nekako malo pogledal ‘out of the box’. Digitalizacije, skupni izraz četrte industrijske revolucije … Če gremo iz risank, družbenih omrežij v realno življenje, to gospodarstvo, digitalizacijo, pomeni nekaj, kar bo lahko rešilo evropsko in tudi slovensko gospodarstvo, dvignilo produktivnost. In danes, ko gledate Xiaomi, ki povezuje vse te industrijske robote, lahko vidite, kaj pomeni digitalizacija v sami industriji. Moram povedati nekaj o telemedicini. Nekega otroka danes, ker nimamo srčne industrije, lahko nek zdravnik s pomočjo robota v Sloveniji vodi iz tujine. Zato potrebujemo mega hiter internet. Tam med 10 in 20 gigabitov na sekundo prenosa, zato je potrebno tudi super hiter internet uvajati in industrijo.”

“Za mene osebno je bila digitalizacija predvsem zelo pomembna za javni sektor, da zmanjšamo birokratske ovire, povezujemo sisteme, nenazadnje umetna inteligenca bo lahko ukinila pol intelektualne poklice v javnem sektorju. Tam, kjer pridete na upravno enoto, kjer na podlagi treh pozitivnih podatkov, vam nekdo izda odločbo. Nekdo odide na bolniško, ga ni, da nekaj v predal … Zato je potrebna digitalizacija, zato ljudje morajo to razumeti. Seveda so družbena omrežja en mali kamenček, po mojem mnenju izredno nepomemben v tem trenutku, ker vse ostalo, kar prinaša ta prostor, pojem digitalizacije v okviru četrte industrijsko revolucije, pa po moje za razvoj človeštva, razvoj zahodne civilizacije, ki je s tem tudi začela, postala nekonkurenčna, ker ima premalo inženirov, in se danes te zadeve premikajo predvsem na Kitajsko, celo Amerika zgublja na tej poti,” je dodal.

“Uspeli so nam vsi projekti. Je pa problem, ker nimamo pokrajin.”

Govora je bilo tudi o osnovni infrastrukturi v Sloveniji, recimo nekatere občine še nimajo niti čistilnih naprav. Je čas, da se v Slovenijo prinašajo mehke vsebine z evropskim denarjem? “Ne. Vsekakor ne, jaz mislim, da ima Slovenija na tem področju, te osnovne infrastrukture velik deficit. Področje Srednjeslovenskih goric, tam kjer sem jaz poslanec četrti mandat, je dobilo čisto vse. Uspeli so nam vsi projekti, Lenart ima najmodernejšo čistilno napravo v vrednosti več kot 6 milijonov evrov, končali smo oz. končujemo kolesarsko povezavo, kjer sem v zadnjem trenutku rešil teh 15 milijonov. Imamo dva velika moderna doma za starostnike, trenutno delamo tudi zdravstveni dom, nadgrajujemo itd. Uspeli so nam vsi projekti. Je pa problem, ker nimamo pokrajin. Iz leta 2008, ko je Janševa vlada potrebovala 2/3 večino, mi smo v ustavo spravili, da bomo naredili pokrajine, ko pa je šlo za ustavni zakon, pa je takrat Pahor in Socialnih demokratov prišel in rekel ‘Žal, moji mi tega ne pustijo’, dobesedno njegove besede, mi bomo to naredili boljše. In od takrat nimamo pokrajin, pomembnost je tudi, zaradi tega, ker v prvih perspektivah, mislim, da so male občine naredile svojo veliko domačo nalogo.”

“Gradimo najdražje železniške postaje, imamo pa traso iz leta 1846 in to je ta problem”

“Sedanje zadeve pa so vezane široko. Tam, kjer se župani, in sam sem vedno povezoval te župane, tudi preko meje … imamo s Slovenskimi goricami tudi odločni odnos z avstrijsko jugovzhodno Štajersko. Rešili smo, tudi Jevšek je sodeloval kot župan, rešitev Mure, tudi njihovih nasipov, zato da ni poplavila itd. Tudi določene povezave, kar se tiče turizma. Ravno zaradi pokrajin, ki danes manjkajo, je ta problem, ki ga mamo. Če gledamo 20-letnico vstopa, pomeni, da smo bili relativno po eni strani uspešni, po drugi pa drobnjakarski. Nismo si zadali velikih ciljev po vstopu v EU, Nato … Recimo železnice. Gradimo najdražje železniške postaje, imamo pa traso iz leta 1846 in to je ta problem. Veliki projekti. To, kar delajo Hrvati. Samozavest, občutek, da stopimo skupaj in večje ambicije, zaradi tega sem kot prvi predlagal to hišo v samem Bruslju, kjer bi se združili, kjer bi bilo stičišče slovenskih interesov, slovenskih politikov, leve in desne in tudi slovenskih državljanov.”

“V primeru napada Rusije na Ukrajino se ve, kdo je agresor, kdo se brani in komu je treba pomagati.”

Govorili smo tudi o dogajanju v svetu: “V primeru napada Rusije na Ukrajino se ve, kdo je agresor, kdo se brani in komu je treba pomagati in kdo brani evropske meje. V tem trenutku imamo na drugi strani psihopata, ki si želi ustvariti novo sovjetsko zvezo. Sam sem bil na obeh vojnih območjih, skupaj s prvim podpredsednikom evropskega parlamenta. Nekaj dni na misiji tako v Ukrajini kot v Izraelu. Zadevi imata različno konotacijo. Prvo, kar moramo vedeti, v vseh arabsko-izraelskih vojnah so prvi začeli Arabci, vedno so vse vojne izgubili. To je prvo dejstvo. Drugo dejstvo je, da v bistvu Palestinci sami niso začeli tega masakra, kjer so dobesedno poklali več kot 1300 ljudi, ugrabili, kar je del njihove taktike. To so zgodili njihovi veliki gospodarji. Isto je na bližnjem vzhodu. Vemo, kaj se je zgodilo.”

Več v posnetku spodaj.

Celotno soočenje si lahko ogledate tukaj:

Uredništvo

See author's posts