Fundacija Prizma na delavnici Povezano Podravje omogočila socialnim podjetjem izmenjavo idej in iskanje rešitev





Prejšnji teden je bila v sklopu projekta Cerusi Interreg Central Europe v Hiši vseh generacij v Zgornji Kungoti delavnica o družbenem inoviranju in družbenih izzivih podeželja v Podravju “Povezano Podravje”.

Delavnica Povezano Podravje. Vir: Fundacija Prizma

Izvedli so jo skupaj s snovalci idej in pobud, posamezniki, podjetniki in predstavniki organizacij. Na delavnici in pri mreženju pa so udeleženci prisluhnili idejam in načrtom s področja doživljajskih aktivnosti, pridelavi in predelavi zdrave hrane, promociji kulturne dediščine z vključevanjem moderne glasbe ter trajnostnemu turizmu. Sicer pa je bil cilj dogodka tudi krepitev ekosistema ter podpore za razvoj družbenih inovacij in socialnih podjetij v Podravju.

Mateja Karničnik, vodja razvoja človeških virov pri Fundaciji Prizma, je razložila, kaj je pravzaprav projekt Cerusi Interreg Central Europe in da so s projektom in tovrstnimi dogodki, kot je bila delavnica Povezano Podravje, usmerjajo na podeželje.

Pri samem projektu in tudi delavnici Povezano Podravje gre tudi za to, da se med seboj povezujejo socialna podjetja. Pravzraprav ne samo podjetja, je dejala Karničnikova, ampak tudi drugi lokalni akterji, tudi posamezniki z novimi idejami, pa pri njihovem uresničevanju potrebujejo pomoč. In razni drugi, ki lahko pomagajo, da pride pri razvoju podeželja do premikov na boljše. Koristnost takih delavnic in biti prisoten na terenu pa potrjuje tudi direktorica Fundacije Prizma.

Med udeleženci in udeleženkami je bila tudi Darja Viher iz Zadruge ARTmijeMAR, ki je socialno podjetje. Viherjeva ima destinacijsko trgovino, kjer ponujajo izdelke domače in umetnostne obrti, produkte lokalne hrane in spominke z destinacij iz širše Slovenije. Pravi, da so prav taki dogodki priložnost za povezovanje.

Socialna podjetja z miselnostjo podjetnika in reševanjem družbenih problemov

Na delavnici Povezano Podravje je Fundacija Prizma tako skupaj z udeleženci iskala odgovore na vprašanja: “Kaj je v Podravju dobro? Kaj je v Podravju lahko še boljše? Kako lahko to skupaj uresničimo?” Udeležencem dogodka so predstavili svoje načrte glede doživljajskih aktivnosti, ki povezujejo človeka z naravo, razvijajo njegove čute in krepijo odpornost, širijo znanje glede pridelave in priprave zdrave hrane, promovirajo kulturno dediščino preko moderne glasbe ter na ta način prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in oskrbi s hrano ter trajnostnemu turizmu. Udeleženci so imeli priložnost, da nosilcem idej posredujejo svoje mnenj, ocene, predloge, na podlagi katerih bodo ti lahko nadaljnji razvoj družbeno-inovativnih idej dopolnili in nadgradili ter povezali s komplementarnimi aktivnostmi. Tovrstno povezovanje in mreženje snovalcem idej lahko doprinese dragocene ugotovitve in poglede potencialnih partnerjev in strank za nadaljnji razvoj produkta. Ker je najboljše izhodišče za vsako družbeno inovacijo prepoznati in razumeti potrebe in izzive, s katerimi se soočajo prebivalci in skupnosti v nekem okolju, je bilo v Podravju pred izvedbo programa Laboratorija družbenega inoviranja organiziranih sedem srečanj z lokalnimi akterji, ki so izpostavili družbene izzive v svojem okolju, kot na primer staranje prebivalcev, dostop do storitev pomoči na domu, mobilnost, zaraščanje zemljišč, objekti brez namena, odliv mladih, trajnostno kmetijstvo in turizem ter podobno. Glavni cilj družbenih inovacij, ki temeljijo na obstoječih praksah in izkušnjah je, da rešujejo družbene izzive na način, kot ga še ni bilo. Gre za nove rešitve, ki obljubljajo, da se bodo lotile družbenih problemov ali izzivov bolj uspešno, kot bi bilo mogoče s sredstvi, ki so že na voljo. Pogosto družbene inovacije, ki so ideje in prakse, v resničnost spremenijo socialna podjetja. Ta  so v odličnem položaju za spodbujanje družbenih inovacij, saj imajo socialni podjetniki na eni strani podjetniško miselnost, zato so nekakšni akterji, ki si prizadevajo razviti nove rešitve in nove ideje, to je tipično podjetniško. Po drugi strani pa običajno sledijo družbenemu poslanstvu, zato se zavedajo družbenih problemov v okolju in si običajno prizadevajo razviti rešitve za odpravo teh težav.