Gibanje “Za pitno vodo” zbira overjene podpise za vložitev referenduma, s katerim bi radi ohranili vodo, predvsem pa zavrnili zakon o vodah

Gibanje Za pitno vodo zbira overjene podpise za vložitev referenduma,  s katerim bi radi ohranili vodo, predvsem pa zavrniti zakon o vodah, ki je po njihovem mnenju sporen, saj omogoča gradnjo na priobalnih področjih in predstavlja grožnjo za zastrupitev podtalnice. 

Gibanje Za pitno vodo: Diana Dajčman in Oktobrina Peterin

Vlada je zakon o vodi po skrajšani javni razpravi sprejela. Nevladne organizacije pa so se zavezale, da začnejo zbiranje podpisov za referendum, menijo namreč, da je zakon sporen v več točkah. V dobrih treh dnevih so zbrali 9000 podpisov pobude za referendum. Sedaj pa morajo zbrati 40.000 overjenih podpisov do 24. maja. V skupni želji po ohranitvi kvalitetne pitne vode in pristne narave se je združilo preko 400 prostovoljcev iz cele Slovenije. V manj kot tednu dni so zbrali že skoraj 8000 spletnih podpisov. “Za rešitev tega, kar bi mi radi, pitne vode in nepozidave priobalnih pasov ne obstaja več nobena druga rešitev kot dobiti referendum,” je izpostavil eden od pobudnikov referenduma Uroš Macerl iz društva Eko Krog.

Uroš Macerl, društvo Eko krog

Zakaj je priobalni pas pomemben?

“Prvič zato, ker je pri priobalnem pasu filter kot neka ledvica, skozi katero se površinska voda sfiltrira, predno pride v podtalne vode in predno jo mi dobimo domov na pipo. In v tem priobalnem pasu mora biti življenje, mora biti narava, mora biti biodiverziteta, morajo biti habitati,” je razlagal Macerl in poudaril, da v tem priobalnem pasu ne bi smelo biti gradenj, parkirnih prostorov, nakupovalnih centrov, bencinskih črpalk in tako naprej.

Po mnenju Macerla je varovanje vode nadpolitična tema

Ob tem je še omenil: “Izven naselja se pogovarjamo o 40 metrih od potoka, reke, jezera oziroma od morja, v naseljih pa samo 15 metrov. In še to hočejo vzeti. Še to hočejo pozidati.” Pri tem pa je omenil: “Bistvo, kar je, nek hotel, ki je zgrajen na 50, 80, 100 metrih, od obale ima ceno kavice na svoji terasi drugačno od tistega, ki je uspel priti čisto do vode. In zato so kapitalski pritiski ogromni.” In zdaj, po njegovih besedah, je pri vodi čas, da se ljudje združijo, ker voda po njegovem ni politična tema, ampak nadpolitična, zato vabijo vse, da pomagajo.

Po sedaj sprejetem zakonu se lahko zgodi, da bi bilo treba ponekod dostop do vode plačati

Meni, da bi npr. hoteli lahko stali 40 metrov od vode, ne pa ob vodi. Nič nimajo proti sprehajalni poti. Macerl pa opozarja, da po novem zakonu o vodi, lahko gradijo čisto ob vodi, tako da bi na obali bil beton, pri katerem pa ni življenja. Meni tudi, da bi po sprejetem zakonu o vodi lahko prišlo v desetih do petnajstih letih do ogromne škode, ki jih ne bi mogli popraviti. Pa tudi to, da je zaenkrat priobalni pas urejen tako, da je prost dostop do vode za vse državljane in tudi dobrina vseh državljanov. Če pa bo privatni kapital, ki mu je po novem zakonu dovoljeno graditi v priobalnem pasu, zgradil svoje objekte tam, pa ne bo več tako. Meni, da bi tako prišlo do tega, da bi morali ljudje plačati dostop do vode oziroma da bo tam vse dražje, če se zakon ne bo spremenil. “Ko bo tam stala ograja, bo lastnik postavil ceno. Pravijo sicer, da ograj ne bo, ampak v tem zakonu je tudi en člen, kjer piše, da če lastnik lahko dokaže, da se mu lahko naredi škoda, lahko to tudi zagradi.” Zato pravi, da se bo zagotovo zgodilo, če tega ne preprečijo, da bodo v priobalnem pasu bile ograje, “eni bodo lahko tam sedeli, drugi pa ne”. In po njegovem je treba temu absolutno nasprotovati.

Macerl: Ne smemo dovoliti, da nam vzamejo ta del narave

Izpostavil je še, da je bilo v prejšnjem zakonu dovoljeno zožit priobalni pas od leta 2008, kar je bilo opredeljeno kot izjema. Po novem zakonu pa naj bi bili dovoljeni enostavni objekti in objekti v javni uporabi, to pa pomeni hoteli, trgovski centri in tudi bencinske črpalke, je razlagal Macerl in dodal:  “In absolutno ne smemo dovoliti, da nam vzamejo ta del narave in ni nobene potrebe, da bi nam ga vzeli.” Po njegovem je zeleni pas med vodo in zgradbami nujen. “Da bi ta zakon ščitil naravo in pitno vodo, je navadna laž. Ta zakon je treba preprečiti. Ni več veliko časa, do 24. maja je treba zbrati 40 tisoč overjenih podpisov,” je izpostavil Macerl.

Diana Dajčman

Diana Dajčman: Zakon je nepremišljen in nima podpore v strokovni javnosti

“Nesprejemljivo je, da zaščita pitne vode še vedno ni samoumevna. Zakon, ki je nepremišljen in nima nobene podpore v strokovni javnosti ter ima lahko dolgoročne posledice na stanje voda, ni v interesu državljanov Slovenije. Tudi v Mariboru smo se odločili, da ohranimo zdravo pitno vodo in prost dostop do obale,” je povedala Diana Dajčman, predstavnica Mladih za podnebno pravičnost Maribor.

Očitek, da zaustavljajo zakon o vodi

Izpostavila je, da bi morala ministrstvu za okolje in prostor ter ministru Vizjaku protipoplavna varnost prioriteta in da bi “iz novele zakona lahko preprosto črtal sporne točke v 37. členu, zaradi katerih bo gradnja na priobalnem pasu deregulirana in s tem poplavna varnost poslabšana – namesto tega pa so se na ministrstvu raje odločili sporne člene dodati šele po skrajšani javni razpravi.” Ob tem pa tudi, da si ne želi piti kave ob vodi: “Ob vodi želim naravo, ob vodi je prostor za življenje in ne za gostinstvo. In mislim, da nisem edina, ki tako misli – če kdaj smo v zadnjem letu spoznali, kako posebna je narava, saj je ostala edini prostor, kamor nam je bilo dovoljeno pobegniti od vseprisotnega kaosa. Zaradi tega je tudi pomembno, da se zdaj združimo in se skupaj borimo za njo.”

Oktobrina Peterin in Diana Dajčman

Podpise zbirajo pred upravnimi enotami

“Zbiranje večinoma poteka brez težav. Prostovoljci pred UE Maribor smo do zdaj v povprečju zbrali po 100 podpisov na dan. Elektronskih podpisov je trenutno več kot 11 tisoč,” je pojasnila Oktobrina Peterin, članica MZPP Maribor in dodala: “Prostovoljci podpise zbirajo tako v Mariboru, kot tudi v Hočah, Miklavžu, Slovenski Bistrici, Rušah, Ormožu in na Ptuju. V Mariboru vas ekipe prostovoljk in prostovoljcev pričakujejo pred upravno enoto v času poslovnih ur. Tam vam bodo z veseljem pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, izpolnjene obrazce z overjenimi podpisi pa jim lahko tudi predate.”

.. pa tudi v nekaterih lokalih

Overjene podpise se v Mariboru zbira tudi v restavraciji Slovegija, kavarni Hi Ko Fi, Ropotarnici, GT22 in v nabiralniku Pekarne Magdalenske mreže, Ob železnici 8. Dodatne informacije o zbirnih mestih lahko najdete tudi na www.zapitnovodo.si/lokacije. Na upravni enoti ali na krajevnem uradu overjene podpise pa lahko iz kateregakoli kraja pošljete po pošti na naslov: Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec, p.p. 1717, 1101 Ljubljana. Pobudnik referendumske zahteve mora namreč do 24. maja 40 tisoč overjenih podpisov fizično predati Državnemu zboru.

Galerija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV