Glasbena industrija čaka na načrt sprostitev dejavnosti: Strah nas je, da smo pozabljeni, ignorirani

Običajno se sezona prireditev na prostem začne aprila in traja do konca septembra. Delavci v prireditveni, glasbeni industriji si želijo vnaprejšnega postopnega načrta sprostitev svojih dejavnosti, da se bodo lahko lotili organiziranja. A vlada tega načrta še ni pokazala, pravijo naši sogovorniki.

Sezona prireditev na prostem se je že začela, načrta pa še ni

Za nek manjši dogodek je namreč potrebnih več tednov organiziranja, zbiranja dovoljenj in priprav. Robert Novak iz skupine Mi2 pravi, da v Avstriji že napovedujejo koncerte do 3.000 ljudi, pri nas se zdaj še ne govori o tem. Novak pravi, da če bi zdaj odobrili koncerte, prireditve z vsaj do 500 obiskovalci, kot je bilo dovoljeno lansko poletje, bi se lahko glasbena industrija prilagodila na to, „vendar se sezona koncertov na prostem začne aprila in traja do konca septembra. Mi čakamo, da bo nekdo karkoli povedal, dal neke možnosti. A če pogledamo vladni semafor, teh možnosti ni. Vsaj jaz jih nisem videl, zasledil. Strah me je, da smo pozabljeni, ignorirani“.

Za organizacijo in zbiranje dovoljenj za dogodek je potrebnih več tednov, mesecev

Da je nujno potreben večmesečni načrt sproščanja ukrepov zaradi načrtovanja dogodkov, meni tudi Dejan Bojič, direktor podjetja Bumerang, kjer nudijo tehnično pomoč na prireditvah: „Za neko srednje veliko ali manjšo prireditev je potrebnih vsaj tri do štiri mesece priprav. Če bi se hipotetično prvega maja sprostile vse prireditve v naši državi, mi do prvega septembra ne bomo imeli nobenega koncerta, ker ga ni možno zreklamirati, organizirati, prijaviti, organizirati varnostno službo, skratka vse, kar je potrebno. Prej se koncert ne bo zgodil.“ Z obema se strinja tudi izvršna direktorica podjetja Eventim, vodilnega prodajalca vstopnic pri nas, Nicole Radermacher: „Nemogoče je organizirati nek dogodek z danes na jutri. Že sam ticketing, prvo dogovarjanje z organizatorji, potem je treba oglaševati dogodek, prodaja vstopnic, med tem pa ima organizator ogromno dela s samo organizacijo.“ 

 

Med epidemijo izgubili delavce, za nove je potreben čas za vpeljavo v delo

Pri tem Radermacherjeva izpostavlja, da so med epidemijo izgubili veliko pogodbenih sodelavcev, nove bi morali naučiti dela na dogodkih in jih vpeljati v to: „Večina zaposlenih je ostala, vendar če nam rečejo, da bi prvega junija bil nek večji dogodek, ne bi šlo. Mi smo imeli ogromno študentov izobraženih, ogromno pogodbenih delavcev, ki so znali delati na večernih blagajnah, ki so znali preverjati črtne kode na vstopnicah itd. Teh pogodbenih delavcev ni več, ker so si našle druge zaposlitve. Nas pa ni dovolj, da bi v celoti pokrili dogodek. Vsi potrebujemo nek načrt, da se lahko organiziramo in na nek način tudi financirati izobraževanje ljudi.“

Na pamet se dogovarjajo za dogodke v prihodnosti, a ne vedo, če bodo sploh dovoljeni

In če bi zdaj vse sprostili takoj, prireditev, koncertov, jutri ne bi mogli izvesti. „Nič si ne bi mogli s tem začeti, tudi če bi nam predvčerajšnjim rekli, mi tega ne bi mogli izvesti,“ je dejal Novak iz skupine Mi2 in dodal: „Vsi si želimo nek plan, a glede na to, kako to funkcionira že leto dni, da se iz tedna v teden stvari spreminjajo, obračajo na glavo, se bojim, da na našem področju, v katerem smo čisto zadnji na vrsti in skoraj nikogar ne zanimamo tam zgoraj, vsaj tak občutek imam, bomo igrali loto.“ Na srečo je nekaj organizatorjev, ki bi nekaj počeli, seveda ne gre za komercialne prireditve, a občine in turistični zavodi imajo programski denar, ki ga morajo na letni ravni porabiti. Ti načrtujejo neke dogodke, a ne vemo, ali bodo, če sploh bodo, kako bodo. Na pamet se pogovarjamo za datume, a ne vemo, kaj bo iz tega.“

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV