Industrijska strategija EU-ja je še eden od korakov za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. 

Temelji za strategijo so bili postavljeni 10. marca 2020, bistvo le te pa je dvojni prehod – prehod na zeleno in hkrati digitalno gospodarstvo. Pandemija virusa covid-19, ki je svet zajela v letu 2020 pa je pokazala, da bo treba prehod, če bomo želeli hitro odpraviti posledice pandemije, opraviti hitreje, kot je bilo predvideno.

Vpliv pandemije virusa covid-19 na gospodarstvo

Kriza zaradi pandemije covida-19 je močno prizadela gospodarstvo EU, vendar je njen učinek glede na ekosisteme in velikost podjetij različen. Kriza je razkrila soodvisnost globalnih vrednostnih verig in opozorila na pomen globalno povezanega in dobro delujočega enotnega trga.

Podatki kažejo, da se je v času pandemije:

– Gospodarstvo EU skrčilo za 6,3 %.
– Da je 60 % malih in srednje velikih podjetij poročalo o upadu prometa v letu 2020.đ
– Da se je trgovanje znotraj EU v drugem in tretjem četrtletju leta 2020 znižalo za 24 %.
– Da je bilo izgubljenih 1,4 milijona delovnih mest v malih in srednje velikih podjetjih.
– Da je 45 % podjetij v letu 2021 zmanjšalo predviden obseg naložb za kar 45 %.

Za reševanje teh vprašanj nova industrijska strategija predlaga nove ukrepe, ki bodo upoštevali izkušnje, pridobljene med krizo, in ohranili naložbe, v ospredju pa so mala in srednje velika podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva EU.

Mala in srednja podjetja – gonilna sila inovacij

Ukrepi industrijske strategije upoštevajo, da so mala in srednje velika podjetja (MSP) glavna gonilna sila inovacij v različnih gospodarskih ekosistemih. Industrijska strategija se zato še posebej posveča malim in srednje velikim podjetjem, saj bodo predvideni ukrepi koristili MSP in zagonskim podjetjem – bodisi zaradi okrepljenega enotnega trga in manjše odvisnosti od oskrbe bodisi zaradi hitrejšega zelenega in digitalnega prehoda. Strategija vključuje tudi nekatere ukrepe, namenjene MSP, kot so večja odpornost, odprava zamud pri plačilih in podpora plačilni sposobnosti.

Predvsem industrijska zavezništva so lahko ustrezno orodje za pospeševanje dejavnosti, ki se sicer ne bi razvile, na katerih prispevajo k privabljanju zasebnih vlagateljev k razpravi o novih poslovnih partnerstvih in modelih na odprt in pregleden način, ki je v celoti skladen s pravili konkurence, ter na katerih imajo potencial za ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Zavezništva zagotavljajo široko in odprto platformo ter bodo posebej osredotočena na vključevanje zagonskih podjetij in MSP. Komisija pripravlja zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije ter zavezništvo za industrijske podatke, najsodobnejše tehnologije in računalništvo v oblaku, razmišlja pa tudi o pripravi zavezništva za vesoljske nosilne rakete in zavezništva za brezemisijsko letalstvo.

Podrobne informacije o industrijski strategiji EU lahko najdete TUKAJ.

Prispevek je nastal v sklopu projekta Europe at your doorstep / Evropa na našem pragu, ki ga izvaja Zavod PIP, sofinanciran pa je s sredstvi Evropske unije

Uredništvo

See author's posts