Tragičen dogodke , ki s eje včeraj zgodil na beograjski osnovni šoli, v kateri je sedmošolec ubil več učencev, varnostnika in ranil nekaj učencev in učiteljico, odmeva tudi v Sloveniji. Tako je eden od očetov zapisal zgodbo svojega sina, pravzaprav celotne družine, ki se je zaradi pritiskov v šoli znašla v veliki stiski.

“Že od novembra lani pravzaprav ne živimo več normalno. Tisti, ki nas poznate, veste, kam je najin otrok hodil v šolo. Njegova učiteljica ga je že takoj na začetku šolskega leta (ne vem po kakšni logiki) vzela na “piko”. Po nekaj negativnih ocenah, tako pri likovnem, matematiki, slovenščini, odbijanju točk pri pisnem ocenjevanju in še nekaj drugih nepravilnosti, sva z ženo prosila za sestanek,” je začel zgodbo družine, ki je iskala pomoč za svojega sina v šoli, kjer nj bi ga dve učiteljici vzeli na piko.

Skušali so se pogovoriti z učiteljico, razredničarko

“Na tem sestanku sva vprašala, kako naj otroku pomagava, da bo ocene popravil. Na najino začudenje, naju je skupaj s specialno pedagoginjo, dobesedno postavila pred zid, citiram: Poglejte, otrok mora razumet, znat, bit samostojen, popravljal bo ocene le, če bom jaz tega mnenja, da lahko … Če mislite, da vam bom povedala, kakšna so vprašanja in slučajno še odgovore, se motite. Napovedali sta nama še par pikrih, po mojem mnenju nista nikoli slišali za etični kodeks njunega poklica, pri tem pa je razredničarka razkazovala svojo nadmoč in se verbalno izživljala. Edino, kar je predlagala, je, naj se pri sošolcih pozanima, kaj bo spraševala. Verjetno je mislila, da nam nihče ne bo pomagal,” je nadaljeval oče svojo zgodbo.

Po pomoč so se obrnili na starše drugih učencev

Nato so se obrnili na starše sošolcev, da bi ti pomagali: “Prosili smo sošolčeve starše, če mu lahko pove, kaj naj se nauči za ustno ocenjevanje. Naučil se je odgovore na vprašanja, po katerih je spraševala ostale. Ko ga je pred razredom ocenjevala, je videla, da se je fant naučil in da se je očitno obrnil na sošolce. To ji ni bilo všeč, zato mu je začela vprašanja obračati, ga spraševati nekaj čisto drugega toliko časa, da fant ni več vedel, kako mu je ime, kaj šele, da bi vedel pravilno odgovarjati. O tem načinu ocenjevanja me je isti dan obvestil sošolčev oče, ki mi je povedal, da mu je otrok rekel, da se našemu Kaju dela krivica, da je še tisto, kar je pravilno odgovoril, rekla, da ni prav, da ga je spraševala čisto druge stvari.”

Nekaj sošolcev ga je branilo, drugi so se norčevali iz njega

Po besedah očeta se je nekaj sošolcev postavilo njemu v bran. “pa jih je ignorirala. Doma je sošolec povedal, da se boji, da se bo isto kdaj zgodilo tudi njemu in da ga je strah. Naj povem še, da se je par posameznikov norčevalo in ga zmerjalo z idiotom, kretenom, kar sva obvestila razredničarko in jo prosila, naj obvesti starše dveh posameznikov, naj se takšno obnašanje konča. Ker so se zbadanja nadaljevala predvidevam, da učiteljica ni reagirala in je namerno to dovoljevala. Ker se je to še nadaljevalo in je otrok hodil iz šole s solznimi očmi, sem prosil sem za pomoč prijateljico, katera mi je odprla oči.”

Prijavil inšpektoratu, učiteljici pa v bolniško

“Ni mi bilo v ponos, še manj v veselje ampak mi ni preostalo drugega, kot da sem o tem obvestil Inšpektorat za šolstvo in podal prijavo, prav tako sem prosil ravnatelja matične šole za sestanek. Na tem sestanku sem mu v pol urnem pripravljenem monologu predstavil našo težavo, ga seznanil s kršitvami in mu povedal, da sem podal prijavo,” je zapisal in nadaljeval: “Takrat so se pa na našo žalost, težave šele začele stopnjevati. Na dan napovedanega nadzora inšpektorice, sta tako učiteljica, kot specialna pedagoginja odšli na bolniški dopust. Ne obsojam ali namigujem, da nista bili upravičeno odsotni, je pa to zelo nenavadno.”

Prišla je nova učiteljica

Kasneje je še zapisal, da so na sestanek prišle pomočnica ravnatelja, socialna in svetovalna delavka itd. In starše tam prepričevali, da gre za šum v komunikacije, da so narobe razumeli, da je vse “fikcija v najinih glavah. Ena delavka se je spustila celo tako daleč, da je vprašala: Kako dolgo mislita vidva še tako trmasto vztrajat pri vajinih odločitvah­. Pritiski na otroka so se pa samo še nadaljevali in stopnjevali. Učiteljica je ob polletju, baje iz osebnih razlogov, odšla poučevat na drugo šolo. Najin sin je dobil novo, prijazno in zelo odzivno učiteljico. Ampak sem mnenja, da so ji strogo naročili, da mora biti dosledna pri ocenjevanju najinega otroka.”

Otrok je v vsem tem času bil vse bolj v psihični stiski

“Najin otrok je iz dneva v dan postajal večja psihična razvalina. Vsi, ki ga poznate, veste, da je pošten, lepo vzgojen fant, totalno neproblematičen, čustven in vesel. Sistem in ljudje v tej šoli so v njem ubili vse lepe stvari le zaradi tega, ker sva opozarjala na nepravilnosti in težave, učiteljici in šoli nastavila ogledalo in ker nisva dovolila verbalnega in psihičnega nasilna nad njim,” je zapisal oče.

“Če vam povem, da se je le doma počutil varno, kjer koli drugje npr. če smo si zaželeli pizzo, obisk trgovine ali obisk prijateljev, se je tako močno bal, da smo obiske odpovedovali, če smo želeli pizzo, smo jo naročili domov in tako dalje.”

“Zavedati se morate, da ga je treba podpirati in mu verjeti in zaupati. Kaj bi bil epilog zgodbe, da ne bi imel podpore še doma, smo lahko priča takim žalostnim novicam, kot smo jo izvedeli danes.”

Oče je še zapisal, da so v zgodbi ostali sami, “saj vidiš, da imajo tudi nekateri drugi starši enake težave, a se jih bojijo izpostaviti, da se jim ne bi zgodilo ravno to, kar se je nam. Sicer ti dajo tiho potrditev, ne upajo pa povedati na glas, čeprav slišiš kar nekaj istih zgodb, ko starši več ne vedo, kako naprej.”

Družina je otroka izpisala in zamenjala okolje

Zahvalil se je tudi vsem tistim, ki so jim pomagali s pogovori, pravnimi nasveti. “Skratka, rešitev je bila težka in dolgotrajna, a vendar smo danes dokončno izstopili iz te šole, čeprav si tega naziva ne zasluži. Žal smo morali zamenjati tudi okolje, da bo najin otrok čim prej in čim lažje pozabil krivice, ki so se mu tu dogajale. Zavedamo se, da še ni konec, a smo z veliko truda uspeli narediti vse, da se to neha.”

Sporočilo učiteljicama

Zapisal je še, da je vse napisano le delček vsega, kar se je dogajalo. “Vem pa, da bosta to prebrali obe učiteljici, ki sta najinemu otroku naredili nepopravljivo škodo. Niti svetle izjeme mogoče dveh učiteljic na tej podružnični šoli, ne moreta izbrisati tega madeža. Uspelo vam je, za kar vama čestitam, da sta moškega pri 48 letih pripeljali tako daleč, da se je v pol leta večkrat jokal in bil na robu živčnega zloma, ko je nemočno gledal svojega sina… in me ni sram to na glas priznati, ker jokati ni sramota.”

“Sram naj bo vaju! Zavedajta se, da je karma gospa, ki se vrne in da se v tej zgodbi, ker sta obe mamici, hitro lahko znajdeta tudi vidve. In še nekaj… ni me strah ne vaju, ne vajinih somišljeniških sodelavk, ki vama držijo štango, karkoli in česarkoli. Sem pripravljen pomagati tudi tistim, ki nam niso upali stati ob strani” je še dodal.

Sporočilo staršem, da naj premislijo, preden obsojajo

“Staršem pa mogoče moj nasvet: Ne iščite luči na koncu tunela z glavo v lastni zadnjici, ker je ne boste videli. Dajte glavo ven in poiščite najboljšo rešitev za svojega otroka, da se ne zgodi ravno to, kar se je danes v Beogradu. Dobro premislite, preden obsojate otroka v stiski in njegovo družino …” je zaključil svojo izpoved.

Uredništvo

See author's posts