Ameriški predsednik Joe Biden je danes sporočil, da odstopa od kandidature za drugi mandat na letošnjih predsedniških volitvah, ki jo je napovedal v začetku leta kljub številnim pomislekom o njegovi starosti. Za to potezo se je odločil po stopnjevanju pritiskov iz demokratskih vrst, naj odstopi zaradi vse vidnejših znakov pešanja.

Biden je pomisleke sprva deloma odpravil z uspešnim govorom o položaju v državi v začetku marca, po katastrofalnem nastopu na televizijskem soočenju z republikanskim kandidatom in nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom konec junija pa so začeli naraščati pozivi uglednih predstavnikov demokratske stranke, naj se 81-letnik poslovi. Takšnega mnenja je v bila anketah tudi velika večina demokratskih volivcev.

Biden je sredi nacionalne konvencije republikanske stranke še vztrajal, da bo ostal v tekmi in tik pred njo na vrhu zveze Nato v Washingtonu izražal prepričanje, da lahko premaga Trumpa. Nato je zbolel za covidom-19 in pritisk je postal prevelik.

Izkušenemu demokratskemu politiku je položaj predsednika ZDA uspelo osvojiti na predsedniških volitvah 2020, v tretjem poskusu od leta 1988. Zmagal je proti Trumpu, ki je neuspešno kandidiral za drugi zaporedni mandat.

Biden, ki je na položaju od januarja 2021, se je že v Belo hišo preselil kot najstarejši predsednik ZDA doslej. Če bi vztrajal v tekmi, bi bil ob koncu morebitnega drugega mandata star 86 let.

Ob napovedi kandidature konec aprila je sporočil, da se v novo tekmo za Belo hišo s sedanjo podpredsednico Kamalo Harris podaja, da bi “dokončal delo”. Kandidaturo je objavil v triminutnem video nagovoru.

Trump, ki ne priznava izida volitev leta 2020, je tudi sam novembra lani napovedal, da se bo leta 2024 spet potegoval za položaj predsednika ZDA. V procesu strankarskih volitev in zborovanj je gladko porazil vso republikansko konkurenco, ki mu je na konvenciji izrazila trdno podporo.

Dvomi v to so se povsem razblinili po ponesrečenem poskusu atentata nanj na zborovanju v Pensilvaniji 13. julija, le dva dni pred začetkom republikanske konvencije, ko je bil ranjen v desno uho.

Biden se je pred štirimi leti tretjič podal v tekmo za predsedniški položaj v prepričanju, da Trump ogroža temelje ameriške demokracije in da ga je treba spraviti iz Bele hiše. To je bilo njegovo osnovno sporočilo tudi med letošnjo kampanjo in nekateri republikanci trdijo, da je prispevalo k poskusu atentata na Trumpa.

Za prvo predsedniško kandidaturo se je sicer Biden odločil že leta 1988, a je pogorel, med drugim zato, ker je kopiral govor britanskega laburističnega voditelja Neila Kinnocka. Leta 2008 je bil v drugem poskusu neuspešen proti Baracku Obami. Kasneje pa je postal njegov podpredsednik.

Joseph “Robinette” Biden se je rodil 20. novembra 1942 v mestu Scranton v zvezni državi Pensilvanija, kjer je živel do desetega leta starosti, ko se je družina preselila v Wilmington v zvezni državi Delaware. Sprva premožna družina je obubožala in si je opomogla šele v Delawaru, kjer je oče Joe Biden st. dobil službo kot prodajalec avtomobilov.

Šolal se je na univerzi Delaware in kasneje na pravni fakulteti univerze Syracuze, a mu študij ni posebej ležal. Raje se je ukvarjal s športom, predvsem ameriškim nogometom in tudi baseballom, med vrstniki pa je užival sloves “naravnega voditelja”. Leta 1965 je diplomiral iz zgodovine in političnih ved.

Že v mladosti je bil liberalnih prepričanj in se je udeleževal demonstracij v podporo pravicam temnopoltih Američanov. Vietnamske vojne se ni udeležil.

Politično kariero je leta 1970 začel z izvolitvijo v mestni svet Wilmingtona, leta 1972 pa se je z minimalnimi možnostmi proti republikancu Calebu Boggsu pomeril za položaj v zveznem senatu. Z geslom Spremembe je izkoristil nezadovoljstvo z administracijo predsednika Richarda Nixona in zmagal z razliko 3000 glasov.

Ob prvi izvolitvi je Biden postal peti najmlajši senator v zgodovini ZDA. Njegovo politično zmagoslavje je decembra 1972 zasenčila osebna tragedija, ko sta v prometni nesreči umrla njegova prva žena Neilia in enoletna hčerka Naomi Christina, sinova Beau in Hunter pa sta bila hudo poškodovana, a sta preživela.

Biden je skrbel za sinova, v službo v Washington pa se je odtlej vsak dan vozil z vlakom, kar je počel vse do izvolitve za podpredsednika ZDA leta 2009. Leta 1977 se je poročil s Jill Tracy Jacobs, s katero sta leta 1981 dobila hčerko Ashley Blazer.

V senatu je nekaj časa vodil odbor za mednarodne odnose ter pravosodni odbor v času najbolj odmevnih zaslišanj kandidatov za vrhovno sodišče. Takrat se je zameril ženskim skupinam, ker ni dovolil zaslišanja prič, ki bi potrdile navedbe o spolnem nadlegovanju na račun republikanskega kandidata za vrhovnega sodnika Clarencea Thomasa.

Zaradi tega se je kasneje bolj posvetil ženskim vprašanjem in leta 1994 je bil potrjen njegov zakon proti nasilju nad ženskami.

Biden se je srečeval tudi s slovenskimi voditelji, še posebej pogosto v času prizadevanj Slovenije za vstop v Nato, kar je ves čas podpiral. Bil je tudi med prvimi ameriškimi politiki, ki so nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića označili za vojnega zločinca. Kot predstavnik ZDA pa se je v Ljubljani leta 1979 celo udeležil pogreba Edvarda Kardelja.

Biden se je zapisal v zgodovino kot prvi katoliški podpredsednik ZDA, po Johnu F. Kennedyju pa je bil šele drugi katoliški predsednik ZDA.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts