10:48, sob, 4. Feb

Kandidata za župana Ribnice na Pohorju o turizmu, žičnici, športni infrastrukturi in pridobivanju evropskih sredstev





Na televizijskem soočenju kandidatov za župana oziroma županjo občine Ribnica na Pohorju sta se soočila aktualni župan Srečko Geč in protikandidatka Tatjana Marsel, ki je pred štirimi leti prav tako kandidirala.

Oba kandidata sta odgovarjala tako na vprašanja, postavljena v studiu kot tudi na vprašanja, ki sta jih dobila od gledalcev, ki so soočenje spremljali v živo preko družbenega omrežja Facebooku. Obdelanih je bilo tudi nekaj sklopov tematik.

Kot glavni razlog, čemu se turizem ne razvija, oba kandidata omenjata to, da še ni izgrajena krožnokabinska žičnica

Občina Ribnica na Pohorju je nekoč veljala predvsem za kmetijsko, delno tudi industrijsko. Zdaj župan Srečko Geč stavi na turizem. “Natura 2000 nam ne omogoča, da bi razvijali industrijo,” je dejal Geč in dejal, da je že pred njegovim nastopom pred 12 leti nastala strategija za razvoj turizma. Da je zadnje čase vse zastalo, meni Geč in dodaja, da je to zaradi tega, ker še nimajo krožnokabinske žičnice, “ki je prvi pogoj, da bi nekdo prepoznal ekonomski interes in pri nas vlagal”. Poudaril je, da krožnokabinska žičnica stane 13 milijonov, občinski proračun pa je 1,3 milijone evrov. Da pa že imajo gradbeno dovoljenje. Dejal je še, da investitorja iščejo. In da je vlada obljubila pomoč, a te pomoči še ni. Tatjana Marsel je dodala, da je sama bolj za sedežnico kot žičnico, češ da bo stala manj, predvsem pa je, da se uredi državno cesto Ribnica-Ribniška koča. Za to, da bi dobili sredstva, je pripravljena oditi tudi v Ljubljano na pogovore. Geč pravi, da strošek za sedežnico ne bi bil manjši. Računa pa na razvoj letnega turizma.

Brez TIC-a, brez trgovine s spominki, s premalo povezovanja ponudnikov za boljši turizem

Marselova meni, da bi bilo treba več narediti še za povezovanje lokalnih ponudnikov. Srečko Geč je omenil, da je nekoč že bil v Ribnici na Pohorju Turistično informativni center (TIC), a da ga zdaj ni več. Prav tako se je nekoč dalo v trgovini dobiti spominke, kar se je spomnila tudi Tatjana Marsel. Sama je naštela nekaj spominkov, ki bi jih lahko imeli, a ne ve, kje bi jih turisti sploh lahko kupili. Srečko Geč je odgovoril, da bi lahko spominke kupili na vseh treh recepcijah, ki jih imajo. Sam meni, da bi se ponudniki lahko povezali, a da se po njegovem nočejo. občina pa jim ne more tega ukazati.

Tatjana Marsel bi prekategorizirala gozdne poti, da bi lahko dobili več denarja za urejanje

Srečko Geč je omenil, da imajo v občini 130 km gozdnih makadamskih poti. Te sicer uporabljajo občani za vsakodnevne prevoze od doma do službe in nazaj. Geč pravi, da občina vzdržuje te ceste, a da je težje vzdrževati makadamske kot pa pa asfaltirane. Pravi pa, da je na občini narejen prioritetni seznam cest in del na njih, od protiprašne zaščite, asfaltiranja do osveževanja makadama. Tatjana Marsel je dejala, da bi se kot županja najprej lotila cest, kjer živijo ljudje, in da bi bilo gozdne ceste prekategorizirati, jim spremeniti namembnost, saj bi s tem dobili več denarja za obnovo in urejanje, a da bi bilo potem treba se dogovoriti z lastniki gozdov, zemljišč, kjer so ceste.

Težja komunikacija preko elektronske pošte po mnenju gledalca, oba kandidata menita, da je problem v računalniški pismenosti

Oba kandidata sta odgovarjala na vprašanja, ki so jih postavljali gledalci preko družbenega omrežja Facebook. Na vprašanje “Kako se lahko pričakuje aktivno mail komunikacijo in elektronsko reševanje težav, ko pa smo ravno v času epidemije, ko smo bili primorani ostati doma, ugotovili, da obstajajo veliki problemi v digitalni pismenosti in še več, pri starejši populaciji niti ni osnove opreme, ki bi omogočala takšno komunikacijo?” sta odgovorila oba. Srečko Geč je dejal, da ni težav s tem, da občani ne bi imeli optike, ampak da imajo težave z računalniško pismenostjo, kar so že zaznali in organizirali računalniške tečaje za starejšo populacijo. Te izvajajo preko društva upokojencev. Da pa je kupiti si pameten telefon ali pa računalnik za marsikoga težava, je še dodal. Tatjana Marsel se je strinjala, da je težava z računalniško pismenostjo in da optika je.

Športna infrastruktura po mnenju obeh kandidatov zadovoljiva

Govorila sta tudi o športni infrastrukturi, tako da sta oba odgovorila na vprašanje o igrišču v Josipdolu. Sam razvoj športne infrastrukture sta pozitivno ocenila. Srečko Geč je dejal, da v vseh treh zaselkih imajo športna igrišča, ki so različna glede namembnosti. Meni tudi, da imajo otroci dobre možnosti in tudi pedagoški kader.

Možnosti za bankomat v Ribnici na Pohorju so majhne

Tatjana Marsel je omenila ponovno, da v Ribnici na Pohorju manjka bankomat. Sama bi se obrnila na banke, da bi jih skušala prepričati, da ga postavijo. Če bi bilo treba kaj plačati, bi po njenem lahko poravnali iz turistične takse. Srečko Geč je dejal, da ga je banka umaknila, ker naj ne bi bil ekonomsko opravičljiv. In da je nato, ko se je obrnil nanjo, ta zahtevala tudi plačilo.  Na Facebooku je bilo vprašanje, kako je občinski svet glasoval o bankomatu. Srečko Geč je odgovoril, da je občinski svet tako kot on za bankomat in da so se poiskali drugo banko, ki bi bila pripravljena postaviti bankomat, a da je kasneje umaknila svojo ponudbo.

Pridobivanje evropskih sredstev

Kandidata sta odgovarjala tudi na vprašanje o pridobivanju evropskih sredstev. Tatjana Marsel meni, da bi lahko dobili več sredstev, če bi se povezali v projektih s sosednjimi občinami, da bi imeli dovolj veliko skupno število prebivalcev. Srečko Geč pravi, da v statistiki, kako so občine pridobivale evropska sredstva, nista še zajeta dva projekta, ki sta tako rekoč že zaključena, evropska sredstva pa še niso dobili zanju.

Zaposlovanje mladih in spodbujanje, da ostanejo  domačem kraju

Govorila sta tudi o zaposlovanju mladih in kako jih spodbuditi, da se mladi ne selijo v dolino oziroma v sosednje občine, drugam. Srečko Geč je dejal, da se je v njegovi karieri iz Ribnice na Pohorju selilo 10 odstotkov ljudi: “Razlog je preprost. Ni služb.” Omenil je, da so pred časom urejali štipendije: “Ko smo mi začeli razvijati turizem, je postala to neka prioriteta v strategiji razvoja in smo nameravali razpisati tudi štipendije za mlade ljudi, ki bi jih to delo veselilo, a žal je prišlo do stečaja te firme, stvari so se začele prodajati. Jaz moram reč, da sem trenutno zadovoljen, da smo ohranili to, kar smo. Občina je lastnica ene vlečnice, ki vsako leto normalno deluje, ene pa je Športno društvo Ribnica in moram reči, da so ljudje tam tako prizadevni, da smo lahko ohranili, kar se je ohraniti dalo.” Tatjana Marsel meni, da bi morali delati več od doma, predvsem pa več na stanovanjski politiki: “Če bi mladi lahko dobili bolj poceni profitna in neprofitna stanovanja, kot sem rekla, Maribor in Dravograd nista tako oddaljena, da ne bi mogli se peljat v službo, pač se zapelješ. Je pa stanovanje in pa življenje na podeželju cenejše. Pripraviti, da bo cenejše in da bo zanimivo, že v šolah jih naučiti ljubezni do narave, da je podeželje bistveno bolj varno.” Meni, da bi to lahko predlagala v šoli, da se uvede en tak krožek. Pri možnostih delovnih mest pa je omenila še dopolnilno dejavnost, malo gospodarstvo, turizem in storitvene dejavnosti.

 

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *