23:39, pet, 27. Maj

Kdo od zdravstvenega osebja bi se cepil proti covidu-19 in zakaj se nekateri ne bi?





Proti covidu-19 bi se cepilo 84 odstotkov vprašanih zdravnikov, 82 odstokov vprašanih študentov medicine in le polovica drugega osebja, zaposlenega v zdravstvu (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci, fizioterapevti, farmacevti in psihologi). In zakaj se ti ne bi?

FOTO: Pixabay.com/Slika je simbolična

Študenti medicine Univerze v Mariboru in COVID-19 Sledilnik so izvedli anketo, kjer je odgovore v celoti prispevalo 12.042 oseb. V anketi je sodelovalo tudi  2.068 oseb z zdravstvenim poklicem. Med temi so največje zanimanje za cepljenje izrazili zdravniki, in sicer jih je 84 % odgovorilo, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili. Sledijo jim študenti medicine z 82 % in študenti drugih smeri, povezanih z delom v zdravstvu, z 61 %, medtem ko je pri drugem osebju, zaposlenem v zdravstvu (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci, fizioterapevti, farmacevti in psihologi) namero cepljenja izrazila le polovica vprašanih.

Zdravniki bolj kot drugo osebje verjamejo v varnost in učinkovitost cepiva

Razlike med zdravstvenimi poklici so se pokazale tudi pri drugih dejavnikih. Zdravniki so se v preteklosti v večjem deležu redno cepili proti gripi. Med njimi jih tudi več zaupa strokovnim člankom in rezultatom raziskav ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), manj zdravnikov pa zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih ter informacijam prijateljev in znancev, ki niso zaposleni v zdravstvu. V primerjavi z drugimi delavci v zdravstvu več zdravnikov verjame v varnost in učinkovitost cepiva. Namera o cepljenju je povezana tudi z demografskimi spremenljivkami — cepiti se namerava več moških in več starejših.

Pomisleki zaradi kratkega časa preizkušanja cepiva in drugi zadržki

Analizirali so tudi odgovore na vprašanje odprtega tipa, v katerih so zdravstveni delavci, ki so cepljenju naklonjeni, izpostavili pomen preproste razlage delovanja cepiva, promocijo znanosti in pomen izobraževanja. Tisti, ki se ne bi cepili, pa so v odgovorih izpostavili pomisleke zaradi kratkega časa preizkušanja cepiva in druge zadržke. Tovrstni izsledki so lahko koristni tudi pri identificiranju zadržkov pred cepljenju z namenom izboljšanja komunikacije in informiranja.

Več o anketi in raziskavi je zapisano na spletni strani Sledilnika.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *