Na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju so si opolnoči kurenti letos prvič nadeli zvonce, v roke vzeli ježevke in, zaenkrat še brez mask, s plesom ob ognju in huronskim zvonjenjem pričeli odganjati zimo in zlo. Kurentov skok je že tradicionalni uvodni dogodek v Kurentovanje, ki se zgodi na svečnico, v noči na tretji februar, s katerim kurenti – koranti ohranjajo sporočila iz preteklosti. Dogodek so nekaj pred polnočjo naznanili pokači in na plan izvabili več kot 750 kurentov, zvok njihovih zvoncev pa se je po celotnem Dravskem polju razlegal še pozno v noč.

Začetek pustnega časa na Ptuju zaznamuje nočni Kurentov – korantov skok, ko si kurenti prvič nadenejo zvonce, s katerimi zaplešejo ob ognju in s tem začnejo odganjati zimo in zlo v zameno za pomlad, srečo in dobro letino. Dogodek že 14. leto zapored pomeni uvod v ptujsko Kurentovanje oz. festival umetnosti in etnografske dediščine Artfest in Etnofest v sklopu le-tega.

Tudi letos se je nepregledna množica več sto kurentov zbrala v Budini pri Ptuju, kjer domuje 2. karnevalski princ Matevž Zoki, tradicionalni gostitelj Kurentovega skoka. Starodavni običaj namreč narekuje, da si lahko kurenti svojo opravo nadenejo šele na svečnico. Malo pred polnočjo so prihod kurentov na prizorišče, kjer jih je čakal velik kres, naznanili pokači, opolnoči pa so se okoli ognja pričeli zbirati kurenti z zvonci in ježevkami ter plesati svoj prvi letošnji ples. S tem ohranjajo sporočilo iz preteklosti, ki pravi, da se na svečnico začne kurentov čas pojavljanja in začetek njegovega obredja, ki traja do polnoči pred pepelnico. Od polnoči naprej je torej številnim kurentom dovoljeno, da si nadenejo ovčje kožuhe, opašejo verigo z zvonci, nadenejo gamaše in težke čevlje ter si glavo pokrijejo s kurentovo kapo oz. masko. K obvezni kurentovi opremi sodi še ježevka, ki jo kurenti običajno držijo v levi roki.

S Kurentovim skokom so se uradno pričele aktivnosti že 56. Kurentovanja na Ptuju. Prireditve so se zraven množice kurentov in radovednih obiskovalcev udeležili tudi predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja in podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest Branko Brumen, aktualni princ karnevala Bertold Draneški (Rajko Jurgec) ter župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar.

Kurentov skok je predsednik organizacijskega odbora 56. Kurentovanja Branko Brumen pospremil z besedami: »Lik kurenta in njihovi pustni obhodi so močno zasidrani v krajevno tradicijo, so pomemben del lokalne in regionalne identitete, in vplivajo na prepoznavnost krajev in regije. Nosilci ohranjanja etnografske pustne dediščine povezane s kurentom, si že vrsto let prizadevamo, da bi to plemenito dediščino umestili med pomembne simbole narodove identitete. Ne samo na nacionalnem nivoju, kar nam je s sprejetjem Odloka o razglasitvi obhoda kurentov za živo mojstrovino državnega pomena že uspelo, temveč tudi z umeščanjem na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine.« Princ karnevala Bertold Draneški (Rajko Jurgec) je ob tem dodal: »Na Dravskem polju velja rek: Kurenta ne nosiš na sebi, temveč v sebi. Upam, da so si vsi kurenti pred pričetkom prireditev v okviru 56. Kurentovanja nabrali dovolj kondicije, saj oprema z zvonci tehta tudi do 40 kilogramov. Vabim vse ljudi dobre volje, predvsem pa maškare, da se nam pridružijo na čim več pustnih dogodkih na Ptuju, naj si bodo etnološke, umetniške ali zabavne narave.« Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar, to noč v vlogi kurenta, ju je dopolnil: »Če bo celotno Kurentovanje obiskano tako kot nocojšnji kurentov – korantov skok, bo vsekakor zelo uspešno. Ptujčani vnovič dokazujemo, da znamo na temeljih stoletnih običajev vsako leto znova pričarati festival katerega ime, vsebine in doživetja so cenjeni daleč naokrog.«

Uredništvo

See author's posts