V Levici bodo na današnjem odboru za delo državnega zbora zahtevali, da se objavljeni akt o novem znesku minimalne plače razveljavi ter objavi nov znesek, vsaj v višini 1173,3 evre bruto. Vzrok so podražitve osnovnih življenjskih potrebščin.

“Minimalna plača naj bi se upoštevajoč splošno stopnjo inflacije v preteklem letu v letu 2022 dvignila za 4,9 odstotkov, in sicer na 1074,43 evrov bruto oziroma v neto znesku za pičlih 22 evrov. Trenutno znaša minimalna plača 736,10 evrov neto, po trenutno določeni novi višini pa naj bi delavci na minimalni plači na svoj račun prejeli 757,66 evra,” so zapisali v sporočilu za javnosti in dodali: “V Levici opozarjamo, da je treba pri usklajevanju minimalne plače s splošno rastjo cen nujno upoštevati strukturo izdatkov manj premožnih gospodinjstev, oziroma predvsem rasti cen hrane, ogrevanja, najemnin, elektrike in drugih osnovnih dobrin, ki so se podražile veliko bolj kot znaša splošna rast cen.”

Do konca januarja je možnost znesek prilagoditi visoki rasti cen

Menijo še: “Minister Janez Cigler Kralj je nov znesek minimalne plače že objavil, a ima do konca januarja možnost, da znesek prilagodi visoki rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, s katero se soočajo manj premožna gospodinjstva. V Levici smo zato zahtevali sklic nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki se bo odvila v torek 18. januarja. Na seji bomo zahtevali, da se minimalna plača v letu 2022 dvigne vsaj na 1173,3 evre bruto oziroma na 814,4 evra neto.”

Draginja v bistveno večji meri prizadene gospodinjstva delavcev na minimalni plači

Občutna rast cen, predvsem na področju osnovnih življenjskih potrebščin, pomeni ogromen pritisk na revna gospodinjstva, saj se izdatki za hrano in druge osnovne dobrine povečujejo veliko hitreje kot povprečna rast cen, opažajo pri Levici: “Splošna stopnja rasti cen življenjskih potrebščin, ki je v letu 2021 znašala 4,9 %, zato ne pove veliko o tem, s kakšnimi podražitvami se soočajo revna gospodinjstva. Statistični podatki o strukturi izdatkov gospodinjstev za življenjske potrebščine kažejo, da revne družine največ denarja namenjajo za hrano in vzdrževanje stanovanja. Gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu za hrano in brezalkoholne pijače porabijo 22 % svojih izdatkov, skupaj z izdatki povezanimi z vzdrževanjem stanovanja pa porabijo kar 45 % razpoložljivih sredstev.” Ravno te dobrine se tudi najbolj dražijo. “V letu 2021 so se izdelki iz žita podražili za 6,3 odstotkov, od tega kruh za 9,4 odstotke, mleko se je podražilo za do 7,1 odstotka, sveže sadje se je podražilo za 13,2 odstotka, zelenjava se je podražila za 6,6 odstotkov, krompir pa kar za 25 odstotkov. Hrana za dojenčke se je podražila za 6,8 odstotkov. Oblačila in obutev so se podražila za 5,9 odstotkov. Stroški povezani s stanovanjem, električno energijo, plinom in drugimi gorivi so se povečali za 8,6 odstotkov, od tega najemnine za 17,9 odstotkov, elektrika in ogrevanje pa za 11,7 odstotkov,” naštevajo pri Levici in poudarjajo, da našteti dvigi cen predstavljajo osnovni dejavnik revščine v družbi in v samem temelju ogrožajo osnovne potrebe prebivalstva, zlasti delavcev na minimalni plači in socialno ogroženih.

15.796 zaposlenih oseb prejema materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij

Minister Janez Cigler Kralj bi lahko minimalno plačo prilagodil naraščajočim življenjskim stroškom, ki bremenijo najrevnejša gospodinjstva, upoštevajoč Zakon o minimalni plač, pravijo pri Levici in dodajajo, da ni sledil predlogu sindikatov in pozivom opozicije, da dvigne minimalno plačo.

Za leto 2022 zahtevajo vsaj 814 evrov neto

Levica zatrjuje, da se naj določi, da mora minimalna plača znašati vsaj 20 odstotkov več, kot znašajo minimalni življenjski stroški: “A trenutno veljavni znesek minimalnih življenjskih stroškov je izračunan na podlagi strukture izdatkov gospodinjstev v letu 2015 in na podlagi cen v letu 2016. Zaradi tega je minimalna plača določena občutno nižje, kot bi morala biti glede na realne stroške življenja v Sloveniji. V Levici smo ministrstvo večkrat pozvali, naj v luči vsesplošne draginje nemudoma ponovno izračuna minimalne življenjske stroške, a tega ni storilo.” Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov je pri 613 evrih. “Prav tako se znesek do danes ni usklajeval z inflacijo, ampak je od leta 2017 ostal nespremenjen. Če bi se veljavni zastareli znesek minimalnih življenjskih stroškov od leta 2017 do 2021 usklajeval vsaj z inflacijo, bi danes znašal 678,7 evra. To bi pomenilo, da bi morala minimalna plača po veljavnem zakonu znašati vsaj 814,4 evra neto oziroma 1173,3 evra bruto,” zaključujejo pri Levici.

Uredništvo

See author's posts