Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad je danes razglasil prejemnike nagrade in listin v letu 2023. Prejemnik Glazerjeve nagrade je Primož Premzl, prejemniki Glazerjevih listin pa David Mišič, Nika Autor in Marjan Mirt.

Slavnostna podelitev Glazerjevih nagrad bo 31. marca 2023 v Minoritski cerkvi.

Prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je Primož Premzl

»Primož Premzl je ena najvidnejših osebnosti v polju mariborske in slovenske kulture že dolgo časa. Njegova izjemna dejavnost sega na različna področja, osrednja os pa je založništvo. Tu je njegovo delo za mariborski in slovenski kulturni ter duhovni prostor neprecenljivo zato, ker je Premzl zmeraj znal oceniti, katere založniške odločitve imajo kulturnozgodovinski značaj in kaj je v tem smislu odločilno za krepitev suverenega življenja v narodni ter mednarodni skupnosti. Tudi zato, ker je subtilno prepoznal tipike, vezane na mariborski kontekst ter jih je odlično predstavil v danes zelo zahtevnem kulturnem prostoru. Hkrati je potrebno ceniti njegovo sposobnost, predanost, gotovo tudi svojevrsten entuziazem, ti so odločilno pripomogli, da je ustvaril izjemno velik opus. Seveda ne gre zgolj za izdajateljstvo, marveč še za zbiranje, denimo fotografij ali zemljevidov, vedut, plakatov, za razstavljanje, organiziranje ter raziskovanje kulturne dediščine. Tri desetletja založbe Umetniški kabinet Primož Premzl sestavlja bogat nabor knjig s področij domoznanstva, etnologije, kulturne in umetnostne zgodovine Maribora ter Štajerske. Knjige imajo praviloma prepoznavno grafično podobo, vsebino zaupano številnim uglednim strokovnjakom, vselej so opremljene z ekskluzivno slikovno prilogo ‒ z deli izjemno bogate Premzlove domoznanske in umetniške zbirke. Za sam vidik prezentacije kulturne dediščine je ključnega pomena nagrajenčeva uravnotežena senzibilnost za strokovno brezhibnost in hkrati za narativnost. Med najvidnejšimi založniškimi projekti so: umetnostna zgodovina ‒ Sergej Vrišer, Jožef Holzinger (1997); mesto Maribor ‒ Jože Curk, Primož Premzl, Mariborske vedut (2004), Maja Godina Golija, Primož Premzl, Novi Maribor Mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja (2017); slovenska vedutna grafika Ivan Stopar, Primož Premzl, Georg Matthaeus Vischer Topographia Ducatus Stiriae (2006) in Ivan Stopar, Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja Upodobitve slovenskih krajev iz sredine 19. stoletja (2016),« so zapisali v utemeljitvi.

Prejemnik Glazerjeve listine je David Mišič

»Arhitektura Davida Mišiča je zavezana naprednemu oblikovanju, tehnični brezhibnosti in najvišji kakovosti. Vedno znova ponudi čuten odgovor na izziv gradnje in je v dinamičnem dialogu z njenimi specifičnimi smisli. Raziskuje vsebino in stanje, v katerem se lahko nekaj dogaja. Pri oblikovanju se ne drži vedno istega arhitekturnega sloga, ampak upošteva dosleden način oblikovanja, pri katerem določena načela narekujejo specifičen pristop do projekta. Način snovanja sloni na principu, da je treba obliko s kritičnim razmišljanjem in v sodelovanju z naročnikom ves čas prilagajati. Dobro pretehtano oblikovanje različnih elementov gradnje se v povezavi z njegovimi bistvenimi strukturnimi, tehničnimi, trajnostnimi in estetskimi lastnostmi izraža v realizirani arhitekturi. Nagrajenčeva dela so izjemno usklajen arhitekturni dogovor med idejo in formo. Tu zato seveda ne gre za pretencioznost v smislu funkcionalizma, marveč za specifično in le arhitektu lastno razumevanje pomenov. Recimo pri obnovi ljubljanske Kazine, zdaj Akademije za glasbo ali Stare vojašnice na Ptuju. S tega vidika sta prav tako pomembni obnovi Juvanove vile v Mariboru in Baroničine hiše v Mariboru. Nagrajeni opus vključuje revitalizacije obstoječih stavb, arhitekturni izziv, ki novo umešča v staro tudi v urbanističnem smislu. Slednje v Mišičevi arhitekturni realizaciji pomeni subtilno razmerje do preteklosti in sedanjosti, do kulturne dediščine ter sodobnosti in evocira odgovornost do bivalne kulture. Nagrajenčevo delo je žlahtno nadaljevanje mariborske arhitekturne šole. Lani je prejel odmevni nagradi: Arhikult in BigSEE Wood Award leta 2022,« so zapisali v utemeljitvi.

Prejemnica Glazerjeve listine je Nika Autor

»Nika Autor že vsaj 10 let sodi v vrh med medijskega ustvarjanja v Sloveniji. Njena subtilna vizualna estetika odlično združuje konkretne stvarnosti s poetičnimi refleksijami. V formalno tehničnem smislu ji uspeva vsebinsko-sporočilno strukturirati različne žanre – video esej, eksperimentalni in dokumentarni video, različne videoinstalacije, risbe ipd. Geneza velikih uspehov zadnjih dveh let sega nekaj let nazaj, denimo v leto 2017, ko se je na Beneškem bienalu predstavila s projektom Novicam se ne odpovemo!. Velik odmev je doživel njen film Obzornik 63 – Vlak senc. Ne nazadnje je opozorila nase že s svojim prvim celovečernim dokumentarnim filmom V deželi medvedov (2011), filmski kritik Marcel Štefančič jr. ga je v enciklopediji slovenskega celovečernega filma Slovenski film 2.0 uvrstil med 15 najboljših slovenskih celovečernih filmov od leta 1991 dalje. Njena dela pozivajo k opolnomočenju ter podajajo glas in podobo vsem tistim, ki v naši družbi niso vidni ter slišani. Leta 2020 je Nika Autor zasnovala spletni avdiovizualni projekt, ki predstavlja javno dostopni video arhiv z naslovom Obzornik 65 – “We Have Too Much Things in Heart…” in knjižico Obzorniški okruški v slovenskem in angleškem jeziku. Projekt je bil predstavljen na mednarodni razstavi Večje od mene. Ustvarila je tudi samostojno razstavo z naslovom Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili, ta je bila leta 2022 na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, +MSUM ter souredila zbornik z istim imenom, izdala ga je Slovenska kinoteka in podprl ZRC SAZU,« je zapisano v utemeljitvi.

Prejemnik Glazerjeve listine je Marjan Mirt

»Marijan Mirt sodi med najpomembnejše slovenske kiparje. Poleg kiparjenja, slikanja in grafike, se ukvarja še z oblikovanjem, s poglobljenim teoretskim raziskovanjem umetnosti in kulture ter
umeščanjem le-te v z antropološkimi in eksistencialnimi problemi obremenjeno okolje. Zasnove svojih skulptur podreja likovni poetiki in zakonom likovnega jezika, postavlja jih v polje sodobnih filozofskih smeri, obenem pa je odprt za nove tehnologije, ki mu omogočajo drugačen pristop k delu. V celotnem procesu priprave, oblikovanja, izdelave in končne izvedbe artefaktov ter z njihovim umeščanjem v prostor je pogosto inovator. Prisluhnila mu je tudi tujina, kjer posebno v zadnjih letih dobiva pomembne nagrade, denimo priznanje Riharda Jakopič leta 2020, nagrado „L’ Association des Amis du Salon d’Automne de Paris“ leta 2021, zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel leta 2022. Letošnji prejemnik Glazerjeve listine pri delu nikoli ne izključuje osnov njemu lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja »modnim trendom« v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse. Povedano najodličneje reprezentirata nagrajeni skulpturi v Parizu: popolna animaličnost človeške figure v umetnini Čreda predstavlja pet krepkih merjascev na pohodu za boljšim življenjem, multiplicirane antropomorfne figure »zajca dolgouhca« retardiranega izraza pa evocirajo današnjo nagnjenost k stereotipizaciji, klišejizaciji, repeticiji, simplifikaciji ali celo strah sodobnega človeka pred poglobljeno in odgovorno držo,« je zapisano v utemeljitvi.

Uredništvo

See author's posts