Mariborska rezidenčna platforma Soba za goste (GuestRoomMaribor) je v petih letih obstoja gostila 43 umetnikov. Zanimanje umetnikov za prihod v Maribor je bilo največje v času Evropske prestolnice kulture leta 2012, a so tudi letos prejeli 50 prijav. Na žalost pa je zaradi finančne negotovosti nadaljnje izvajanje projekta še pod vprašajem.

Osrednja dejavnost te edine mednarodne rezidenčne platforme v Mariboru se odvija v obliki enomesečnih rezidenčnih bivanj umetnikov, ki jih po prijavi na letni javni poziv izbere neodvisna žirija. “Programsko-vsebinsko je bil izbor prijaviteljev fokusiran na predlagane in izvedene umetniške projekte, ki vzpostavljajo povezave s specifikami mariborskega in slovenskega družbeno-kulturnega ter umetniškega konteksta,” je pojasnila direktorica Pekarne Magdalenske mreže Urška Breznik.

Po njenih besedah se je spodbujalo umetniške pristope, ki tvorijo bolj neposredne povezave z mestno skupnostjo in mestno krajino, zgodovino mesta ter lokalnimi neodvisnimi kulturnimi producenti. Prenekatero nastalo delo rezidenčnih umetnikov je tako nastalo tudi v sodelovanju z lokalnimi umetniki, umetniškimi skupinami in kuratorskimi kolektivi.

Doslej so v Sobi za goste gostili 43 umetnikov, predvsem iz Evrope, pa tudi z Japonske in iz Južne Koreje. Trenutno je v Mariboru britansko-italijansko-slovenska umetniška naveza v okviru projekta Corners : Igrišče Base Camp, katerega producent je Zavod Exodos.

Gostujoči umetnik mora v času svojega bivanja v Mariboru predstaviti lastno preteklo delo približno v začetku drugega tedna svojega bivanja. Gre za javni dogodek Meet the resident, na katerem se ta predstavi lokalni publiki, morebiti poveže z lokalnimi umetniki, ali pač ljudmi, ki bi mu lahko pri izvajanju projekta kakorkoli asistirali, pomagali, se vanj vključili.

V zadnjem tednu rezidenčnega bivanja mora umetnik javno predstaviti projekt, s predlogom katerega se je na rezidenčno bivanje tudi prijavil in ga tekom rezidence pripravil. Bodisi gre za dokončan projekt ali pač t. i. “work in progress”, odvisno od kompleksnosti tematike in medija, v katerem ustvarja.

Za izvajanje programa imajo na voljo galerijski prostor Pekarne Magdalenske mreže na Koroški cesti 18 (Galerija K18) in dva bivalno-delovna ateljeja v Vetrinjskem dvoru. “Ker je eden ključnih ciljev platforme tudi sodelovanje z lokalnimi organizacijami, se glede morebitnih dodatnih infrastrukturnih potreb z njimi dogovarjamo individualno – glede na potrebe gostujočega umetnika oziroma projekta,” pojasnjuje Breznikova.

“Financiramo se predvsem preko razpisa ministrstva za kulturo, ki se v letošnjem letu izteče, tako da je nadaljnje izvajanje projekta še pod vprašajem,” je dodala.

Težave so torej predvsem finančne narave. “Po eni strani smo omejeni z logiko razpisnega financiranja, ki predpostavlja, da sam kreditiraš lastno dejavnost, še preden dobiš na razpisu pridobljena sredstva zanje, po drugi z mankom sredstev. Ker se v glavnem financiramo s strani ministrstva za kulturo, je izvajanje programa na žalost skorajda povsem prilagojeno logiki in višini financiranja – program v glavnem izvajamo v drugi polovici leta, ker je takrat sploh mogoče do sredstev,”je povedala Breznikova.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts