Marinko Galić – Športni center Marinko Galič je po otroškem turnirju U10, ki se je odvil na Teznem in kamor je prijavil dve ekipi objavil zapis na družbenih omrežjih, ki da mislit.

“Nekaterim staršem in trenerjem se je šlo za življenje in smrt”

“Sprva se je prijavilo 16 otrok, v zadnjih dveh dnevih pa so odpovedali trije, kar je pomenilo, da mi je v eni ekipi ob sistemu igranja 6+1 manjkal eden. Ker seveda nisem želel šestim fantkom sporočiti, naj ne pridejo na zbor, sem prosil organizatorja, da mi dovolijo, da en fant igra za zelene in brani za rdeče, kjer je manjkal en igralec. Organizator se je seveda strinjal in smo tako tudi začeli igrati prve skupinske tekme,” razloži v uvodu.

“Ker pa je nogomet dokazano najbolj primitiven šport (strinjali se s tem ali ne), so to seveda starši določenih ekip morali tudi dokazati. V zadnji tekmi skupinskega dela, kjer so moji rdeči igrali proti Jarenini, se nam dejansko ni šlo za nič, saj smo bili v primeru poraza najmanj četrti (igrali bi proti prvemu iz druge skupine), ob neodločenem ali zmagi pa bi bili tretji (igrali bi proti drugemu iz druge skupine). Že med tekmo so se mnogi starši NK Jarenina, kjer so glavno vlogo igrale nekatere mamice, zverinsko znašali nad sodnikom, otroki moje ekipe, predvsem pa moje malenkosti, češ da goljufamo, ker si baje otroci med seboj menjujejo drese in igrajo malo med zelenimi in malo med rdečimi,” zapiše na družbenih omrežjih v nadaljevanju in doda: “Ker je seveda obrazložiti in dokazati nasprotno misija nemogoče, sem v enem trenutku celo postal nesramen in rekel najbolj divji mamici, da je zato otroški nogomet na tako nizkem nivoju, ker mamice kolo vodijo.”

Odpeljali fantke v slačilnico in jim razložil, da je kdaj bolje oditi domov

“V četrtfinalnem delu je bilo do penalov in zmage mojih rdečih proti NK Duplek vse ok, nakar so zopet (zdaj starši omenjenega kluba) večina podivjali in začeli iskati svojo pravico. Pri rezultatu 0-0 si je poškodoval koleno en naš igralec, ki je šel na gol, toda, ker zaradi bolečin ni več mogel nadaljevati tekme, sem seveda vzel enega fantka iz zelene ekipe, da je oddelal golmanske naloge preostalih par minut do konca in seveda izvajanje kazenskih strelov. Trener nasprotne ekipe je imel takoj pritisk staršev svoje ekipe, toda, ko sem mu razložil situacijo, je korektno čestital in odšel k svoji ekipi. Ker se je pritisk kasneje nadaljeval na organizatorje, so nas hoteli oba trenerja poklicati na pogovor, toda v tistem trenutku (med tem časom so njihovi starši napadali naše in pod vsako ceno hoteli doseči svoj prav, kjer pa niso izbirali sredstev). Ker seveda meni to ni potrebno prenašati, sem odpeljal vse fantke v slačilnico (tudi ekipa zelenih se je uvrstila v polfinale) in jim na očetovski način razložil, da je kdaj bolje odditi domov, kot pa preživljat grde scene penastih staršev nasprotnih ekip,” zapiše.

“Sreča je, da je organizator imel trinajst medalj za tretje mesto, katere sem razdelil vsem fantkom obeh mojih ekip, s katerimi smo potem odšli domov. Ob situaciji, da smo v obeh ekipah bili brez menjave in so zato morali otroci na vročini igrati ves čas, so starši nasprotnih ekip toliko nesrčni in neprijazni, da gredo tudi preko trupel, če je treba. Zastonj moje kričanje v zadnjih 10ih letih in opozarjanje na neprimerno obnašanje razarjenih staršev, saj se zadeve le še poslabšujejo,” doda.

Galić zaključi: DRAGI STARŠI! To ni svetovno prvenstvo ali liga prvakov, temveč le otroški turnir, kjer bi se naj fantki imeli fajn. Vedite, da 99% teh otrok ne bo igralo profesionalnega nogometa, zato pustite svoje ambicije doma v nekem predalu in jih ne jemljite ven.

Uredništvo

See author's posts