Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji seji načelno podprli predlog mestne uprave za vzpostavitev Mariborskega občinskega koncerna, v katerega bi združili lokalna javna podjetja. Zavedajo se sicer nujnosti optimizacije dela javnih podjetij, a opozarjajo na obvezno kakovostno kadrovanje na ključne položaje.

V prvi fazi, ki jo želi občinska uprava vzpostaviti januarja 2018, naj bi v pogodbeni koncern združili Energetiko, Snago, Nigrad in Mariborski vodovod, ki so nosilci mestnega projekta krožnega gospodarstva Wcycle. Predvidoma v treh letih pa bi se lahko vanj vključila še druga javna podjetja in zavodi, kasneje pa tudi zasebna podjetja.

Med prednostmi vzpostavitve koncerna strokovnjaki z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) izpostavljajo večjo učinkovitost občinskih podjetij ter njihovo moč na trgu, znižanje pritiska na občinski proračun ter lažje izvajanje investicij in pridobivanje evropskih projektov. Po besedah župana Andreja Fištravca bo to privedlo do boljših storitev za meščane ter “depolitizacije” javnih podjetij.

So se pa ob tem mestnim svetnikom porodila številna vprašanja, še posebej glede kadrovanja. Kot je dejal Miloš Stevanović iz Kluba samostojnih svetnikov Aktivni in Damir Orehovec iz SMC se predloženi opis načrtovanega koncerna dobro sliši, a je vprašanje, katere osebe bodo postavljene na ključne položaje. “Tu bi morala igrati ključno vlogo stroka, in sicer daleč od političnih kadrovanj,” je dejala predstavnica DeSUS Jelka Kolmanič.

Da je odvisno od tega, katere osebe bodo na vrhu, in ali bo sploh mogoče nadzirati tako velik sistem, pa je opozorila mestna svetnica SDS Vladimira Cokoja. “Ali to preprosto delate le zato, ker so prihodnje leto volitve in je treba ustvariti še nekaj delovnih mest za svoje sodelavce?” pa je neposredno vprašala Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

Mestni svetniki so se včeraj tako seznanili z idejo občinskega koncerna. Sprejmanje pa bo na dnevnem redu šele potem, ko bodo dodelali vse podrobnosti.

Mestni svetniki so včeraj poleg koncerna, v prvem branju podprli tudi pravno podlago za uvedbo mobilnega plačevanja parkirnine v mestu. V praksi bo ta možnost zaživela, ko bodo izbrali izvajalca te nove lokalne gospodarske javne službe in takrat naj bi tudi uvedli možnost, da se neplačnika najprej pozove k plačilu celodnevne parkirnine, šele zatem pa bo sledila globa redarja.

Mestnega svetnika SD Mateja Žmavca je zmotila neposredna podelitev koncesije, na podlagi česar meni, da je koncesionar že vnaprej izbran. Ocenjuje, da bi lahko to storitev nudila sama občina ali kakšno javno podjetje, ne pa da se jo daje zunanjemu izvajalcu.

Vse plačane parkirnine se bodo po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja še naprej stekale v občinski proračun, izvajalec pa bi dobil nazaj nekaj odstotkov provizije, odvisno od pridobljenih ponudb na razpisu. Način plačevanja parkirnine na parkomatih, kot je sedaj, bo ostal, z možnostjo mobilnega plačevanja pa želijo biti predvsem prijaznejši do občanov ter s tem doseči rednejše plačevanje parkirnin.

Koncesionar naj bi v prihodnje prevzel tudi upravljanje javnih parkirišč z zapornico. Informacijsko tehnologijo bi občina po vzoru drugih občin vzela v najem, in sicer s postopki javnega naročanja. Da bi sama delala, nima kadrov, bo pa občina zelo vesela, če se bo na razpis prijavilo kakšno javno podjetje, je še pojasnil Štrancar.

Mestni svet se je seznanil tudi s poročilom varuha bolnikovih pravic Francija Prosnika, na katerega se je lani obrnilo nekaj več kot 500 ljudi.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts