Poletje se počasi izteka in z njim tudi prometno najbolj obremenjen del leta. Po podatkih Agencije za varnost prometa je bilo letošnje poletje po številu nesreč in številu nesreč s smrtnim izidom boljše kot preteklo poletje, vendar pa smo bili tudi letos priča nekaterim hudim prometnim nesrečam, predvsem tistih z udeležbo motoristov.

Na naših cestah je v letošnjem letu umrlo 81 udeležencev cestnega prometa (do 27. avgusta), kar je 15 smrtnih žrtev manj kot v enakem obdobju lani. Zmanjšalo se je tudi število vseh prometnih nesreč na naših cestah, prav tako pa se je zmanjšalo tudi število hudo telesno poškodovanih za 5 % in lažje telesno poškodovanih oseb za 14 %.

Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je še vedno neprilagojena hitrost, v teh nesrečah je umrlo kar 33 udeležencev, ki ji sledi nepravilna stran ali smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Presenetljivo je, da je v letošnjem letu umrlo največ voznikov enoslednih motornih vozil (motoristov in mopedistov), in sicer kar 23, šele nato sledijo vozniki osebnih avtomobilov. Najpogostejši razlogi za nesreče slednjih velja pripisati neizkušenosti in utrujenosti. Skoraj polovica vseh umrlih je bilo ranljivih udeležencev v prometu, to so vozniki in potniki na motorjih oz. mopedih, kolesarji in pešci. V primerjavi z lanskim letom se je zmanjšalo tudi število prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki.  Pa vendar na agenciji niso zadovoljni zato bodo še naprej aktivno sodelovali pri izboljšanju prometne varnosti.

Ob tem je Igor Velov, direktor agencije poudaril: “Pozivam vse udeležence v prometu naj ravnajo varno in odgovorno. Predvsem naj predvidevajo situacije. Pogoj za predvidevanje je, da smo pozorni na promet in dogajanje okoli nas. Z dobrim predvidevanjem namreč lahko preprečimo marsikatero nesrečo. In bodimo tolerantni do napak drugih. Ta hiter tempo življenja, obsedenost z mobilnimi telefoni in napravami v vozilih, ki nam odvračajo pozornost, nam zagotovo niso v prid. Zapomi(mo)te si. Minute ne štejejo, življenja pa,” je še dodal.

Ivan Kapun, predstavnik Policije je med drugim izpostavil tudi ranljive skupine udeležencev v prometu: »Glede na umrle udeležence v lanskem letu se je število umrlih povečalo med šibkejšimi udeleženci cestnega prometa – predvsem vozniki enoslednih motornih vozil, saj jih je v letošnjem letu umrlo že 23. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo 14 voznikov starejših od 45 let«. Ob začetku vsakega šolskega leta Policija izvaja ustaljene aktivnosti, s stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh pa dodatno prispeva k umirjanju prometa, je še dodal Kapun.

Dragan Petrovec, penolog, je poskušal na kratko analizirati razloge za prometne nesreče, ki jih je strnil: »Iz že starega in prepričljivega rekla – voziš, kakor živiš – se da povezati vedenje nekaterih na cesti s splošnim pomanjkanjem odgovornosti in občutka za soljudi na mnogih področjih. Kdor je močnejši, lahko ravna s šibkejšimi, ki so mu podrejeni, kakor mu je volja. Lahko jih izsiljuje, ovira, ogroža, tudi uničuje. Ali ni to besednjak, ki ga najpogosteje uporabljamo tudi v cestnem prometu?« je še dodal. 

Agencija za starše in otroke pripravila spletni Portal šolskih poti

Na agenciji bodo ob začetku šolskega leta, poleg rednih aktivnosti, izobraževanja in informiranja, letos prvič uvedli v mesecu septembru podaljšano varovanje otrok z Zvezo ZŠAM, kar na 50 slovenskih osnovnih šolah, s čimer si želijo v prihodnje obuditi šolsko prometno službo. Agencija je zagotovila tudi triopan znake za šolsko pot, v prihodnjih dneh bo urejena digitalizacija šolskih poti – zbirni spletni Portal šolskih poti, ki bo nudil pregled nad šolskimi potmi v slovenskih občinah in tudi po posameznih šolah, v prihodnjih letih pa bo narejena tudi celovita digitalizacija šolskih poti.

BKREPORTER

See author's posts