Z novim letom je v Avstriji vstopil v veljavo zakon, ki odraslim z neozdravljivo boleznijo ali trajnim hudim zdravstvenim stanjem omogoča pomoč pri samomoru. Preden bo ta pomoč odobrena, bosta primer ocenila dva zdravnika, eden od njiju bo moral biti iz paliativne medicine. Postopek odločanja bo trajal več tednov, kar nekaj jih je pri tem določenih za razmislek o odločitvi.

Pomoč pri samomoru v takih primerih je omogočena že v Švici, Španiji, Belgiji in na Nizozemskem.

Odmevna anketa o mnenju zakonsko dovoljene pomoči pri samomoru hudo bolnih

Na našem portalu smo pred kratkim objavili anketo, v kateri smo bralce vprašali, ali so za zakonsko dovoljeno pomoč pri samomoru hudo bolnih, kot jo je uvedla Avstrija. Pri nas namreč dokončne odločitve za zakonsko podlago pomoči pri samomoru v takih primerih še ni.  Mi pa smo preverili, na katero stran se nagiba mnenje naših bralcev.  Od 1.424 sodelujočih se je za pritrdilni odgovor, torej, da so za zakonsko dovoljeno pomoč pri samomoru, odločilo 1.235 sodelujočih oziroma 87 odstotkov.  To predstavlja veliko večino.  Da niso za to, pa je odgovorilo 164 sodelujočih ali 12 odstotkov. Vseeno pa je 25 sodelujočim oziroma dvema odstotkoma.

Komentatorji zapisali svoje družinske izkušnje

Anketo smo delili tudi na družbeno omrežje Facebook, kjer je bila zelo odmevna. Kar nekaj komentatorjev je omenilo svoje družinske primere, spremljali so namreč bolezen in umiranje svojih bližnjih, kar jih je zelo prizadelo. Tako je ena od komentatork zapisala, da je njena mam umirala zaradi raka, stara je bila 28 let. In da je imela strašne bolečine. Sama je bila takrat stara 10 let in tega ne bo nikoli pozabila. Umiranje je bilo grozno, spomni se, da jim je babica rekla, naj molijo, da umre in se reši muk.  Druga komentatorka je zapisala, da je videla sestro, očeta in dedka, ko so umirali in pri tem trpeli. Zadnje besede očeta so bile klic na pomoč. Pravi še, da je umrl v hudih mukah.

Še kar nekaj drugih komentatorjev je zapisalo, da so videli trpljenje umirajočih. Tako je ena od komentatork zapisala, da ne bi dovolila, da njeni ljubljeni trpijo zraven nje, ker si zaslužijo, da živijo naprej. Nekdo pa se je spraševal, da ne gre za pomoč pri samomoru, ampak za umor, ki ga izvrši druga oseba. V nadaljevanju je tudi komentar, da gre za pomoč, da se reši muk in bolečin, lažje kot doziranje morfija, kar je označil kot počasno ubijanje.  Ena od komentatork je zapisala, da si ne želi umreti ob določeni uri, vendar nima nič proti, ker živi sama, da se ne bi z njo mučili drugi.

Odgovorov je še več in so raznoliki. Od tega, da so kratki, da so za ali da so proti, do tega, da njihovi avtorji predstavijo svoj vidik gledanja na to, večinoma pa gre za osebne vzgibe in izhajajoče iz družinske zgodovine.

Uredništvo

See author's posts