V Mariboru je včeraj potekal 26. Mišičev vodarski dan, ki velja za osrednje strokovno srečanje slovenskih vodarjev. Dogodek je namenjen vsem strokovnjakom, ki se kakorkoli ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda, uvodnega dela strokovnega posveta pa se je udeležila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Majcnova je v uvodnem nagovoru med drugim poudarila, da so na okoljskem ministrstvu letos pristopili k še bolj aktivnemu in izvedbeno naravnanemu upravljanju z vodami, saj so to področje prepoznali kot eno izmed ključnih prioritet svojega delovanja.

Ob tem je izpostavila predvsem reorganizacijo celotnega sistema upravljanja z vodami v Sloveniji, saj je bilo to področje dolga leta predmet številnih pogovorov in bolj ali manj javnih diskusij, v praksi pa ni prišlo do konkretne realizacije.

Po vzpostavitvi direktorata za vode in investicije v letu 2014 je ministrstvo septembra ustanovilo še povsem nov organ v sestavi ministrstva, direkcijo za vode, ki bo po besedah Majcnove s svojimi porečnimi oziroma območnimi izpostavami skrbela predvsem za izvedbeno raven na področju upravljanja z vodami.

“Z ustanovitvijo direkcije želimo pospešiti pripravo, razvoj in izvedbo protipoplavnih in drugih vodarskih investicij, predvsem pa, da bi se upravljanje z vodami še bolj približalo terenu in uporabnikom vode, in to aktivno, ne le na papirju,” je dejala ministrica.

Z vzpostavitvijo portala e-Vode so po njenih besedah že storili prvi in ključen korak k zbiranju vseh podatkov, evidenc, študij, pregledovalnikov, informacijskih sistemov in ostalega, kar je potrebno za učinkovito delo na tem področju. Majcnova ni pozabila omeniti niti ureditve oziroma sanacije razmer v zvezi s koncesijami za rabo vode, o katerih je bilo zadnje čase precej govora.

S pripravo nekaterih ključnih plansko-programskih dokumentov so po njenih besedah začrtali tudi ključne usmeritve za naslednja leta, med drugim načrt upravljanja voda, načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, načrt upravljanja z morskim okoljem ter operativni program za pitno vodo, v pripravi pa je tudi operativni program na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

“Želim, da bi celotno slovensko vodarstvo ponovno začutilo, da niste prepuščeni sami sebi, in da končno spet začnemo skupaj, tako država kot stroka in javnost, aktivno, učinkovito in trajnostno upravljati z našimi vodami,” je zaključila ministrica.

Sicer pa so teme letošnjega posveta po besedah predsednika organizacijskega odbora Smiljana Juvana v marsičem drugačne, kot so bile prejšnja leta, saj se veliko prispevkov nanaša prav na novo obliko organizacije vodarstva v Sloveniji. Običajno je bilo namreč veliko prispevkov namenjenih hidrološkim ekstremom v obliki poplav ali suš, ki so se dogajali v posameznem letu.

“In teh ekstremov je bilo veliko. Statistika kaže, da so vse pogostejši. Poplav in suš sicer ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo njihove posledice, ki predstavljajo nesorazmerno veliko škodo glede na višino finančnih sredstev, ki bi jih bilo potrebno vložiti v ukrepe za zmanjševanje posledic naravnih ujm,” je še dodal Juvan, sicer direktor Vodnogospodarskega biroja Maribor, enega od organizatorjev tega tradicionalnega posveta.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts