15:30, pet, 29. Mar

Na današnji okrogli mizi na Alma Mater Europaea poudarili prizadevanja zamejskih Slovencev in zdomcev za mednarodno priznanje Republike Slovenije





Na mariborski univerzi Alma Mater Europaea so pripravili okroglo mizo “Prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije iz drugega zornega kota”, na kateri so predstavili prizadevanja Slovencev iz diaspore, ki so se trudili, da bi Rapubliko Slovenijo druge države priznale.

Med govorniki okrogle mize pa je bil tudi Stipe Mesić, zadnji predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je predstavil tudi prizadevanja Hrvatov za priznanje Republike Hrvaške.

15. januarja 1992 je večina držav takratne Evropske skupnosti priznala Republiko Slovenijo. S tem je bila odprta pot za priznanje ostalih držav in vključitev v mednarodno skupnost. Na današnji okrogli mizi pa so govorniki predstavili, kako so Slovenci v diaspori v tistem času uspeli prepričati vladajoče v državah, kjer so bili, da je priznanje Republike Slovenije ključno.

Pogovor je tekel o vpetosti v mednarodno priznanje Republike Slovenije, svoj pogled pa so predstavili:
– Stjepan Mesić, zadnji predsednik predsedstva SFRJ in nekdanji predsednik Republike Hrvaške;
– Božo Dimnik, častni konzul Hrvaške v Sloveniji in častni predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva;
– Valentin Inzko, diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi;
– Andrej Fink, predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi.

Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, je poudaril pomen slovenske diaspore pri mednarodnem priznanju Republike Slovenije in orisal takratno dogajanje. Izpostavil je, da je bila Slovenija takrat brez svoje diplomacije, zaradi tega je bilo treba delovati drugače.

Andrej Fink, profesor na Katoliškem inštitutu v Ljubljani in predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi, pa je bil dolgo leta v Argentini. Prav argentinski Slovenci so vplivali na argentinsko vlado že pred deklaracijo o mednarodnem priznanju Republike Slovenije. Že pred tem so namreč pisali vladnim predstavnikom. Sam je bil v času osamosvajanja tudi v Sloveniji, nato pa se je skupaj z drugimi delegati vrnil v Argentino. Poudaril je tudi, da je bil njegov oče prvi priznani slovenski predstavnik v Argentini. Imel je direktne kontakte z vlado in močno vplival nanjo.

Zadnji predsednik SFRJ Stipe Mesić pa je povedal, da je Sloveniji uspelo prej kot Hrvaški, ne nazadnje tudi pri vstopu v Evropsko skupnost. A da je zdaj tudi Hrvaška del šengenskega sporazuma.

“Mislim, da se spodobi, da se spomnimo samostojnosti Slovenije, osamosvojitve in seveda tudi prispevka zamejcev,” pa je dejal Valentin Inzko, diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi, ter izpostavil prispevek zamejcev in zdomcev. Sam je izpostavil primer Koroških Slovencev.

Božo Dimnik pa je poudaril, da je bila pred 31 leti pomembna enotnost, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

V kulturnem programu na okrogli mizi je danes nastopil baritonist Marko Fink, dogodek pa je moderirala Rovita Pesek.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.