17:26, pet, 30. Avg

Na mariborski občini razočarani zaradi napovedi stečaja MLM, a so tak scenarij pričakovali





Na mariborski mestni občini so izrazili razočaranje in žalost nad odločitvijo, da bo v Mariborski livarni Maribor (MLM) sprožen stečajni postopek, hkrati pa so takšno odločitev tudi pričakovali, saj so vsi kazalniki šli v to smer, je po četrtkovi najavi vložitve predloga za stečaj s strani uprave danes sporočil župan Saša Arsenovič.

Župan pravi, da so skušali najti rešitev 

Kot je poudaril župan, so skupaj z državnim lastnikom, Slovenskim državnim holdingom (SDH), in poslovodstvom podjetja skušali najti rešitev, a ne država ne lokalna skupnost zaradi zakonskih omejitev podjetju nista smela dajati dodatne pomoči.

“Razmere na trgu, tudi v avtomobilski industriji, niso rožnate, pa tudi dilema, ali bo MLM obstal ali ne, ni bila pozitivna za pogodbene partnerje, ki morajo svoje tveganje zmanjševati. Še vedno je proizvodnja mogoča, stečajni upravitelj pa se bo, skladno z njegovimi znanji in pooblastili odločal, ali bo podjetje šlo v stečaj v celoti ali pa bo skušal ohraniti del podjetja. Temu se bomo tudi prilagajali,” je dejal Saša Arsenovič.

Mariborski župan je že govoril s predstavniki livarne in Javnega holdinga Maribor, pa tudi znotraj Mestne občine Maribor o tem, kako bi lahko dejansko pomagali tistim, ki bodo ostali brez službe, da bi ta kadrovski potencial tudi izkoristili. S tem bi po njegovem izkoristili priložnost za zapolnitev delovnih mest, ki so na voljo v holdingu: “Upam, da bomo te kadre ohranili v Mariboru. To so ljudje, ki so tukaj navajeni delati, ki so v mestu naredili veliko dobrega. Je pa tu tudi tisti zgodovinski moment, ki je še posebej boleč. Boli tistih 100 let, vsi spomini, marsikdo ima doma še zmeraj Armalovo pipo ali pa Aklimatov radiator – upam, da bomo vsaj dobro skrbeli za te produkte, da bodo ostali z nami.”

Novica o napovednem stečaju mariborskega podjetja Mariborska livarna Maribor je pretresla slovensko gospodarstvo in širšo javnost. Po sto letih delovanja, nekoč eminentne tovarne, stečaj pomeni žalosten konec za številne zaposlene, ki so v zadnjem desetletju vložili ogromno truda v ohranitev podjetja.

V Štajerski gospodarski zbornici že dolgo časa opozarjajo na težko situacijo v kateri se je znašla Mariborska livarna Maribor: “Že s prodajo blagovne znamke Armal, se je država odločila, da v to podjetje ne bo vlagala in da MLM ni na njihovi strateški prioritetni listi. Prepričana sem, da bi se Mariborsko livarno Maribor lahko ohranilo, a vsi dogodki, ki jih spremljamo že nekaj časa pričajo, da resnih namenov pri ohranitvi tega podjetja niso imeli. Država je za en evro prodajala podjetje, ga ponudila v upravljanje mariborski občini, s tem pa je podjetje izgubilo strateškega poslovnega partnerja in posledično ostalo brez naročil. Prepričana sem, da bi s pravo vizijo podjetje lahko obstalo in se razvijalo naprej,” je poudarila Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice.

Takšno neodgovorno ravnanje pa ima, po njihovo, številne posledice za veliko podjetij, ki delujejo v tej panogi. Štajerska regija, s svojim industrijskim srcem Mariborom, ima bogato tradicijo proizvodnje in je nekoč predstavljala ključni gonilni faktor slovenske ekonomije. A zdi se, da država na tem področju nima prave vizije. “Izzivi Mariborske livarne Maribor trajajo že dlje časa. Že nekaj let spremljamo številne predloge za reševanje tovarne, ki niso prinesli želenih rezultatov. Upamo, da se tudi politika zaveda, da na tem mestu, kjer stoji Mariborska livarna Maribor industrije več ne bo, kar pa je velik problem za našo regijo. Štajersko gospodarstvo je izredno izvozno usmerjeno, regija je pomemben dobavitelj avtomobilske industrije, s poudarkom na proizvodnji komponent in orodij. Tako si želimo, da bi imeli čim več takšne industrije, saj gospodarstvo v regiji s storitvami in turizmom ne bo preživelo,” je še dodala Podgornikova. Da je kovinsko predelovalna industrija ključna za štajersko gospodarstvo priča dejstvo, da so na območju podravske regije največ prihodkov od prodaje na tujih trgih ustvarile družbe, ki delujejo na tem področju. Po podatkih AJPESA je v letu 2023 v tej panogi delovalo 1.452 družb, ki skupaj zaposluje skoraj 40-odstrotkov vseh delavcev.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.