Na družbenem omrežju je zaokrožil zapis o domnevnem nasilju, ki naj bi se dogajalo na eni izmed mariborskih šol. Prišlo naj bi do fizičnega in verbalnega nasilja učitelja nad dvema učencema.

Zapis objavljamo v celoti:

Prve dni maja 2022 je na mariborski osnovni šoli na hodniku prišlo do fizičnega in verbalnega nasilja učitelja (ki dejansko sploh ni učitelj) nad dvema učencema. Delček tega nasilja je videla druga učiteljica, ko je ta s silo sunil enega izmed njiju v njen kabinet. Ne le, da je vse skupaj videla, tudi skočila je proti učencu, ko ga je učitelj potisnil proti njej.

Nasilje nad drugim se je nadaljevalo na hodniku in to na način, da bi ob napačnem koraku otroka lahko prišlo tudi do resnega ogrožanja hujših telesnih poškodb ali življenja (potisnil ga je namreč proti stopnicam v drugem nadstropju, da se je učenec ulovil za ograjo).

Pet minut po dogodku je ravnateljica najprej zatrdila, da se ni zgodilo nič in da imajo kamere. Ko je starš želel, da se mu pokaže te posnetke je odgovorila, da kamere žal prav teh kotov dogodka ne pokrivajo.

Eden izmed učencev predložil video posnetek

Stvar se je spremenila naslednji dan, ko je eden izmed teh dveh učencev predložil video posnetek, kjer prej omenjeni učitelj ne zanika, da je le tega brcal, med tem pa mu govori, da naj spizdi. Še bolj se je skristaliziralo, ko se je do naslednjega dne med učenci šole razvedelo za omenjeni dogodek in se je javil en deček iz nižjih razredov, ki mu je postalo slabo in se je šel usesti pred razred in videl kaj se je dogajalo na drugi strani hodnika.

Ravnateljica naj bi zoper zaposlenega sicer sprožila disciplinski postopek, starši pa so zoper njega na policijski postaji podali ovadbo oziroma predlog za pregon. Učiteljica, ki je bila priča nasilnemu sodelavcu je naslednje dni na enega izmed učencev ves čas pritiskala zakaj je bila podana ovadba in če je bilo tega res treba. Ravnateljica je prav tako obema dečkoma dejala, da se za takšne stvari ne kliče staršev, ampak se zadeve najprej rešijo med njimi.

Po izkušnjah zato, da si zaposleni prilagodijo zgodbe, krivdo naprtijo učencem in jih še do konca potolčejo.

Tista učiteljica je tudi staršu, ki je podal prijavo, dejala, da jim je zaril nož v hrbet. V odgovor je dobila pojasnilo, da je kot inkluzivna pedagoginja v tem šolskem letu že večkrat prisostvovala verbalnemu in poniževalnemu odnosu nasilnega učitelja do več otrok iz različnih oddelkov. In ni bila edina. In nikoli ni odreagirala. Ker to očitno zanjo in za ostale ni sporno. Ker je njen sodelavec. In ker se to na tej šoli očitno pač sme dogajati.

A redki so starši in tudi otroci, ki v strahu pred posledicami ocenjevanja ne dvignejo glasu za svojega otroka

Obstajajo nepreverjene informacije oziroma zgolj besede učencev šole, da je v tem šolskem letu med nadomeščanjem odsotnih učiteljev zoper učence prej omenjeni ne-učitelj uporabljal izraze kot so »boli me kurac kaj morate delat«, jim preklinjal družinske člane, na stranišču se je enega učenca, ki mu je na hodniku govoril nazaj lotil tako, da ga je udarjal po glavi, drugega pa nagnal iz sanitarij, da ni bilo prič, tretjega v razredu pozival na pretep po pouku in tako dalje. V glavnem, bolnik na kubik, ki bi mu bilo potrebno v trenutku doživljenjsko prepovedati delo z otroki in mladino.

A on mesec in pol po dogodku iz začetka zapisa še vedno službuje na šoli. Celo pojavi se na valeti. Ne vem no, če bi bil jaz v vodstvu šole bi mu to najmanj odsvetoval ali prepovedal. Drugo pa je, če računajo, da bo kateri od staršev otrok, ki se jih je fizično loteval, pristopil do njega in bi potem rekli, da mu je grozil ter tako svojo krivdo naprtili nasprotni strani. Kar skušajo sedaj malo drugače.
Tista učiteljica, ki je bila prisotna nasilju je sedaj za izjavo na policiji dejala, da je skozi vrata slišala preklinjanje otrok nad učiteljem (ne pozabimo, na začetku ni videla in slišala ničesar kar se je dogajalo na hodniku) in sunkovitega potiska v kabinet sedaj v izjavi ni videla, ker je bila kao obrnjena s hrbtom proti vratom.
In potem na njeno izjavo pride k otrokoma na dom policist in jima govori, da sta onadva v prekršku, ker sta zmerjala učitelja, čeprav ga nista. Ampak, tudi če bi ga, glede na to, da ju je pretepal, to ni prekršek, ampak stiska.

Za marsikaj kar se je dogajalo na tej šoli in se očitno še bo, če jim nekdo ne bo podrezal kril, obstajajo dokazi. Marsikdo ve, da se mu lažejo v obraz in na valetah leporečijo o srčnih učiteljih ter se zahvaljujejo staršem, ki jim zaupajo svoje otroke. Verjetno gre tudi za zaupanje, da so jim starši prepuščali otroke za siljenje z maskami in vsakodnevnimi pritiski in grožnjami s prijavami na CSD in policijo za tiste, ki mask ne bodo imeli lepo čez nos.

Ne, dragi starši, to niso ljudje, ki bi jim lahko brezskrbno zaupali svoje otroke. To so kolektivi, ki so se razpasli s svojimi fašistično represivnimi metodami vzgoje in izobraževanja, na krilih igranja žrtev nemogočih otrok in mladostnikov, čigar starši za vsako figo hodijo v šole z odvetniki. Pa res hodijo?. Ne, ne hodijo. Vsakokrat, ko vam bo kateri učitelj izrekel ta stavek, naj vam pokaže koliko staršev je tisto šolsko leto prišlo v šolo z odvetnikom. Presenečeni boste. Ni jih. Ali pa so izredno redke izjeme.

Tisti, ki me poznate, veste, da delam kot spremljevalec v šoli za otroke s posebnimi potrebami. Roko na srce, ti pedagogi so razred zase. Vsaj pri nas. In, če se slučajno zgodi, da ne dobim podaljšane pogodbe za novo šolsko leto, lahko rečem zgolj hvala lepa, vesel sem, da sem lahko bil del tega kolektiva.

Da bi šel na isto delovno mesto na kakšno drugo mariborsko osnovno šolo si težko predstavljam. Ker povsod kjer imam informacije, stvari ne štimajo. Mogoče vem še za eno šolo na obrobju kjer mi je všeč njihov pristop do otrok in komunikacija s starši, tu pa se več ali manj tudi konča. Seveda so na vseh teh šolah tudi dobri in srčni učitelji, ampak, če že samo dva ali trije učitelji grenijo otrokom otroštvo in mladost, je to bore malo vredno. Ker ostanejo travme otrok in ostanejo nezaceljene rane.

In žal, tudi tisti, ki ne zmorejo sodelavcem reči, da nasilje in poniževanje otrok ni sprejemljivo in ni del njihovega poslanstva, so zame tako rekoč isti. Pika bum. Ali pa fakof, kakor želite.
Za pravice otrok, za spoštovanja njihove integritete, zavarovanja veselih očk, bom vedno stegnil jezik, napisal knjigo, stal na trgu, po možnosti tudi milo za žajfo. Pun kurac vas mam, gamad.

Več sledi.

Uredništvo

See author's posts