07:10, sre, 24. Jul

Nekdanji nadškof Kramberger na zatožno klop





Upokojeni nadškof Franc Kramberger bo moral zaradi finančnih malverzacij mariborske nadškofije na zatožno klop. Pravnomočna obtožnica ga bremeni zlorabe položaja pri preprodaji delnic Mladinske knjige, s katero naj bi si škofija nezakonito prilastila 1,2 milijona evrov, sojenje pa se s predobravnavnim narokom v Ljubljani začenja v četrtek.

Gre za posle, ki segajo 14 let nazaj, ko je takrat škofija Maribor, sedaj nadškofija, od Krekove družbe pod svojim upravljanjem isti dan najprej kupila delnice Mladinske knjige Založba in jih nato takoj bistveno dražje prodala. Kramberger je bil leta 2011 zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije prisiljen v odstop, leta 2013 pa je enaka usoda doletela njegovega naslednika Marjana Turnška in dotedanjega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa.

nadškofija maribor (3)

Tožilstvo je obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic vložilo aprila lani, pravnomočna je postala poleti. Ugotovilo naj bi, da sta nadškof Kramberger in ekonom nadškofije Mirko Kraševec z vednostjo uprav družb, ki sta delnice kupili, oškodovala druge lastnike Krekove družbe, ki bi lahko zaslužili več, oziroma kupce, ki bi za delnice lahko plačali manj.

Na zatožno klop bosta sedla tudi nekdanja predsednika uprav kupcev delnic – nekdanji predsednik uprave družbe za upravljanje NFD Stanislav Valant in nekdanji prvi mož Etola Ivan Ferme. Valant je sicer v preteklosti že poudaril, da kupca delnic nikakor nista bila vpletena v domnevno sporne posle in se v ničemer nista dogovarjala z soobtoženima, ki jih sploh nista poznala.

Za vse štiri obtožene je na ljubljanskem okrožnem sodišču za četrtek sklican predobravnavni narok, na katerem se bodo lahko izrekli o krivdi.

Cena delnice v enem dnevu narasla s 4800 na 7900 tolarjev

Kupoprodajne pogodbe, ki jih je razkril časnik Dnevnik, kažejo, da je mariborska škofija konec decembra 2003 od Krekove družbe kupila 46.850 delnic Mladinske knjige po ceni 4800 tolarjev za delnico ter jih na isti dan prodala družbi Etol po ceni 7900 tolarjev za delnico.

V imenu škofije je pogodbi podpisal Kramberger, ki je škofijo vodil, poskrbel pa naj bi, da je mariborska škofija 1,54 milijona evrov visoko kupnino na račun pri Raiffeisen banki od Etola prejela, še preden je morala 600.000 evrov nižji znesek nakazati Krekovi družbi.

Podoben posel pa je mariborska škofija sklenila v začetku februarja 2004. Takrat je od Krekove družbe po enaki ceni kot decembra 2003 kupila 51.283 delnic Mladinske knjige in jih isti dan po enako dražji ceni prodala družbi za upravljanje NFD pod vodstvom Staneta Valanta, sicer dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Etola.

Pogodbi je v imenu škofije podpisal takratni Krambergerjev pomočnik in generalni vikar Anton Stres, škofija pa tudi v tem primeru ni potrebovala lastnih sredstev, saj je po določbah pogodbe moral NFD kupnino v višini 1,69 milijona evrov plačati prej, kot se je iztekel rok za plačilo kupnine Krekovi družbi, je poročal časnik.

Finančni zlom mariborske nadškofije še brez sodnega epiloga

Desetletje in pol po sklenitvi posla je to ena redkih zgodb finančnih malverzacij mariborske nadškofije, ki se seli na sodišče. Doslej se je na sodišču znašel le Krašovec, in sicer zaradi napeljevanja h goljufiji v škodo EU pri obnovi Betnave. Vendar pa je Vrhovno sodišče v Ljubljani razveljavilo obsodilno sodbo zaradi ugotovljenih kršitev zakona o kazenskem postopku, zato mu morajo znova soditi.

Na mariborskem okrožnem sodišču se je januarja začelo sojenje nekdanjim vodilnim v obeh propadlih cerkvenih holdingih Zvon Ena in Zvon Dva – Ljubu Pečetu, Francu Ješovniku, Mateji Vidnar Stiplošek in Simonu Zdolšku. Specializirano državno tožilstvo jim očita naklepno ponarejanje in uporabo ponarejenih vrednostnih papirjev. Gre za zgodbo okoli spornega lastninjenja Luke Zadar, predvsem štirih posojilnih pogodb, ki so 17,5 milijona evrov posojila pri NLB od banke preko obeh Zvonov pripeljali do družbe I.J. Storitve.

Zlom nadškofije prizadel širše gospodarstvo

Mariborska cerkvena holdinga Zvon Ena in Zvon Dva sta bila najpomembnejši del finančnega poloma nadškofije, razsežnosti katerega je v začetku leta 2011 razkril italijanski tednik L’Espresso. Ta je takrat pisal o kar 800 milijonih evrov veliki luknji, kljub več poskusom sanacije pa so se med novembrom 2011 in februarjem 2012 v stečaju znašli tako Gospodarstvo Rast, prek katerega je nadškofija vodila gospodarske posle, kot tudi oba Zvonova.

Upniki Gospodarstva Rast so v stečajnem postopku prijavili za 306,4 milijona evrov terjatev, upniki Zvona Ena za milijardo evrov, upniki Zvona Dva pa za 407,5 milijona evrov terjatev. Najbolj je v cerkvenih poslih nasedla NLB, ki je v vseh treh postopkih skupaj prijavila za nekaj sto milijonov evrov terjatev.

Finančni zlom mariborske nadškofije je imel velike posledice za slovensko gospodarstvo. Težave številnih do takrat dobro stoječih slovenskih podjetij in vseh večjih bank so se še dodatno poglobile.

Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.