Nevarnost pozebe zaradi rekordno nizkih temperatur, podatke o škodi že zbirajo

Današnje ponekod rekordno nizke temperature za april so prizadele cvetoče sadno drevje, pa tudi izpostavljene vrtnine. Sadjarji in kmetijski svetovalci podatke o škodi po pozebi, ki je napovedana tudi za četrtek, že zbirajo, v prihodnjih dneh bodo dali prve ocene. Po izkušnjah so vdori mrzlega zraka na območje Slovenije sicer možni tudi še v maju.

FOTO: Pixabay.com

Kmetijski svetovalci so že na terenu, kjer zbirajo podatke in jih bodo tudi v četrtek. Predvidoma bodo prve ocene škode po pozebi znane do petka, delne morda že prej, so za STA pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Sadno cvetje že cvetelo

Ukrepe za pomoč kmetovalcem je na družbenem omrežju Twitter napovedal tudi premier Janez Janša. “Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji,” je zapisal.

Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je za STA pojasnila agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba.

Poškodujejo sadne rastline v različnih razvojnih fazah

Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so denimo koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v Osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru nizkih temperatur zraka.

In nizke temperature, ki so jih davi izmerili po Sloveniji in so napovedane tudi za četrtek zjutraj, so temperature, ki lahko poškodujejo sadne rastline v katerikoli od teh razvojnih faz, je opozorila strokovnjakinja. Poleg tega so poškodbam zaradi mraza izpostavljene tudi nezaščitene sadike zgodnje zelenjave. Mnogi vrtičkarji so namreč ob toplih dneh že posadili del svojih vrtov.

Nizke temperature zraka

Svoje je tokrat k nizkim temperaturam dodal še novozapadli sneg in v krajih, kjer se je obdržal, so davi namerili tudi najbolj nizke temperature zraka. Sneg načeloma na rastline deluje kot toplotni izolator in za tiste poljščine, ki jih je pokril sneg, je to dobro, žal pa lahko na sadnem drevju sneg povzroči še kakšno dodatno težavo zaradi polomljenih vej, je opozorila agrometeorologinja.

Na obseg škode po pozebi bo po njenih besedah vlivalo to, da bodo nizke temperature kar dve jutri zapored, sicer pa na prizadetost poleg sadne sorte in vrste vplivajo tudi lokalne značilnosti, kot je lega sadovnjakov, pa tudi prevetrenost območja, prav tako je škoda po pozebi odvisna od stanja rastlin.

“Splošna ocena je, da se lahko prve ocene poškodovanosti ugotavljajo šele junija, ko je za nami tudi junijsko trebljenje in ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti,” je dodala Sušnikova.

Rastline postanejo ranljivejše in manj odporne

V zadnjih dveh desetletjih je bilo kar nekaj spomladanskih pozeb, med drugim so v letih 2016 in 2017 povzročile močan izpada pridelka jabolk, pa tudi večine drugih sadnih vrst.

Glede na izmerjene aprilske temperature na meteorološki postaji na območju mariborskega letališča je bilo v 19-letnem obdobju med leti 1998 in 2017 kar v 14 letih minimalna temperatura aprila pod minus eno stopinjo Celzija, skupno pa je bila takšna temperatura v tem obdobju izmerjena 28 aprilskih dni, kažejo podatki iz poročila več strokovnjakov, ki je objavljeno na spletni strani KGZS.

“Če je teh stresov, od pozebe, suše, močnega vetra, toče in podobno veliko, rastline postanejo ranljivejše in manj odporne,” je še opozorila Sušnikova. Sadjarji lahko odpornost rastlin dvigujejo z različnimi pripravki, vpliv pozebe pa zmanjšujejo tudi s tehnološkimi ukrepi, denimo oroševanjem.

Po podatkih Arsa so davi na vseh merilnih mestih po državi izmerili temperature pod ničlo, le v Kopru ne, tam je bila najnižja temperatura 1,3 stopinje Celzija. Najnižjo temperaturo so izmerili v Novi vasi na Blokah, minus 20,6 stopinje, kar je nov uradni slovenski rekord za april. Prejšnji s te lokacije je minus 18 stopinj, izmerjen 4. aprila 1970.
VIR: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV