Z željo, da bi končno zaustavili odlaganje odpadkov v naravi po vsej Sloveniji, išče dupleško okoljevarstveno društvo sogovornike, ki že imajo izkušnje na tem področju.

Sogovornike iščejo tako za strokovno pripravo peticije, s katero želijo doseči spremembe zakonov, posameznike in podjetja s primeri dobre prakse, lastnike zemljišč, kjer ljudje največ odlagajo smeti, prav tako pa podjetja, ki bi imela urejeno povratno embalažo, tako da bi ljudi motivirali, da ne bi odvrgli embalažo v naravo, ampak nesli na zbirna mesta.

S civilno iniciativo do sprememb pri povratni embalaži in odlaganju odpadkov v naravi

“Radi bi naredili nekaj za okolje, na dolgi rok, premišljeno in da bo učinkovito,” nam je povedal Borut Ludvik iz društva Ohranimo naravo čisto in dodal: “Nočemo delati na horuk, zato iščemo sogovornike, s katerimi se bomo lahko usedli in naredili načrt.” Po eni strani razmišljajo o civilni iniciativi in peticiji, s katero bi vplivali na državo, vlado in parlament. Pravi, da so namreč prišli do kritične točke, ko so potrebne spremembe.

Predlog zakona za obvezno uporabno povratne steklene embalaže

Skupaj z drugimi bi radi pripravili predlog zakona, ki bi določal obvezno uporabo povratne steklene embalaže za vse pijače in tekoče kozmetične izdelke. Ker se v naravi znajde vse več cigaretnih škatel, bomo hkrati pozvali k izdelavi cigaretnih škatel brez PVC in ALU folije, izpostavlja Ludvik.  Pa naj bo to predlog, ki bi ga vložili v parlament, ali kako drugače, samo da je uspešno, še meni. In za t0 so pripravljeni zbirati tudi podpise po vsej Sloveniji.

Stanje v naravi je katastrofalno

Zadnja čistilna akcija, ki so jo opravili v njihovi občini – ljudje so po manjših skupinah dva vikenda čistili okolje, spravljali odpadke iz gozdov, jarkov ob cestah in polj – je namreč pokazala katastrofalno stanje. Odpadkov je bilo veliko. In tako so po eni strani pohvalili vse prostovoljce, ki so čistili, po drugi strani pa so zaradi velike količine odpadkov zgroženi. Ludvik pravi, da pretekle izkušnje kažejo, da bo čez dva meseca podobno stanje. A na žalost ni tako samo v tej občini, ampak tudi po drugih, opozarja in dodaja: “Po vsej Sloveniji je tako, vsepovsod ljudje odlagajo odpadke, namesto, da bi jih odnesli, kamor spadajo.”

Ena od možnosti: povezava s posameznimi občinami

“Radi bi se povezali tudi z občinami, saj so po večini one upraviteljice cest, ob katerih je odvrženih največ odpadkov,” išče Ludvik možnosti sodelovanja in dodaja, da bi te morale narediti več, drugače, z opozorili, osveščanjem, rednim čiščenjem ob cesti. “Pa tudi s tem, da bi se lahko občine povezale in skupaj pritisnile na državo, da se končno nekaj spremeni na boljše. Občine bi lahko poskrbele za redno čiščenje in za to dobile od države odškodnino. Zdaj je namreč tako, da veliko delo opravimo prostovoljci, ne pa tisti, ki so plačani za to.”

80 odstotkov tistih, ki onesnažujejo, bo še vedno to delalo

Ludvik meni, da ne bodo mogli nikoli vseh ljudi, ki odlagajo odpadke, prepričati, da se to ne dela. “A če nam bo uspelo prepričati 20 odstotkov, bo veliko,” pravi in dodaja, da bi z vsemi drugi institucijami lahko odstotni delež bil višji.

Povezava z lastniki zemljišč, ki najdejo odpadke

Ob tem opozarja, da se ljudje sprehajajo, tečejo, rekreirajo v zasebnih gozdovih. In pri tem ne spoštujejo  niti narave niti zasebne lastnine. “Kaj storiti, da bo boljše, se je treba dogovoriti tudi z lastniki teh zemljišč,” pravi Ludvik in dodaja: “To pa bo težko, ker če bi bi lastnik vzel te odpadke in jih prestavil drugam, postane on odgovoren. Nekako moramo najti rešitev, da se ti odpadki znajdejo tam, kjer jim je pravo mesto, to pa ni v gozdu, na sprehajalni poti ali v jarku.”

Za večjo zavzetost zelenih strank

Svojo odgovornost naj prevzamejo tudi tudi t.i. zelene stranke, ki sicer niso v parlamentu, a bi morale skrbeti za svoje poslanstvo, meni Ludvik. Žal mu je, da so pri nas premalo močne in upa, da se bodo povezale v skrbi za okolje.

Uredništvo

See author's posts