Delo v gospodinjstvu, negovanje in skrb za sočloveka v družbi velja za humano dejanje z dodano vrednostjo. Vendar je (še) veliko več, kot to. O tem, da je biti gospodinja in negovalka zahtevno delo, ki bi moralo biti priznano kot poklic, so sinoči govorili tudi na plenarnem zasedanju v Bruslju.

Tudi zaradi demografskih sprememb, iz katerih je jasno razvidno, da se prebivalstva stara, se soočamo s čedalje večjimi potrebami in povpraševanjem po negovalkah in delavkah v gospodinjstvu. Države članice EU delo v gospodinjstvu in delo negovalk zelo različno urejajo. Na svetovni ravni in ravni EU pa je za to delo značilno, da je pogosto neprijavljeno. Slednje predstavlja velik izpad dajatev v državnih proračunih.
“Strinjam se, da bi se s profesionalizacijo poklica gospodinje, ženskam priznale vse pravice kot zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Posegli bi še na eno področje, ki se ga že dlje časa izogibamo in zmanjšali bi delo na črno. Ureditev tega področja ne bi koristila le posameznikom, ki bi dobili socialno varnost, ampak tudi družbi kot celoti”, je v svojem govoru na sinočnjem plenarnem zasedanju v Bruslju med drugim povedala evropska poslanka Romana Tomc.
Poudarila je še, da ogromno žensk dela v gospodinjstvu, predvsem tiste, ki so bile zaposlene, a so ostale doma. “Pogosto zato, da lahko skrbijo za svoje družine, otroke in za svoje starše, ker preprosto nimajo drugih možnosti. Vrtci in domovi za ostarele so čedalje bolj nedosegljivi, vendar za njihove odgovorno delo, ženske ne dobijo plače in niso ustrezno zavarovane. To v enaindvajsetem stoletju ni dopustno,” je povedala Tomčeva.

Uredništvo

See author's posts