Člani urbanistične komisije Mestne občine Maribor imajo tako kot javnost različne poglede na začasno delno zapiranje Koroške ceste za promet, ki je trenutno v teku. Po mnenju nekdanjega mestnega arhitekta Stojana Skalickega povzroča zapora mestu veliko škodo, po mnenju arhitekta Mihe Miliča pa ulica brez omejevanja prometa sploh nima prihodnosti.

Meritve v prvih dneh spremembe prometne ureditve na delu Koroške ceste, kjer so cesto na začetku tega meseca odprli le za pešce, kolesarje, javni prevoz, stanovalce in dostavo, po navedbah občine kažejo na precejšnje preusmeritve voznikov na alternativne poti, ki še nihajo glede na čas.

Javnost in stroko je najbolj razburila delna preusmeritev prometa na Lent, kjer je bilo po občinskih meritvah sredi prejšnjega tedna zaznanih 3500 vozil dnevno več kot na primerljiv junijski delovni dan. Na Maistrovi ulici so v 24 urah zabeležili približno 20 odstotkov vozil več kot junija.

Po drugi strani je na Starem mostu precejšen upad vozil, je v ponedeljek na seji urbanistične komisije izpostavil Igor Kos iz kabineta mariborskega župana. “Veseli nas, da ni prišlo do prometnega kaosa oziroma dolgih čakalnih vrst na določenih mestih,” je dejal. Po njegovih ocenah bi bilo dobro, da bi ukrep, ki je zaenkrat poskusno predviden do 27. septembra, še nekoliko podaljšali, predvsem do vrnitve študentov v mesto, da bi tako dobili realnejše rezultate in se tako lažje odločili o morebitni stalnosti nove ureditve.

Za člana urbanistične komisije Miliča omejevanje prometa na Koroški cesti sploh ni vprašanje, saj sicer cesta, ki predstavlja eno zgodovinsko najpomembnejših, a hkrati prometno najbolj obremenjenih cest v mestnem jedru, nima prihodnosti. Kot primer je navedel Koebenhavn, kjer je zapiranje ene od cest prav tako naletelo na veliko nasprotovanja, danes pa ta predstavlja eno najbolj priljubljenih ulic v mestu.

Članica komisije Vesna Rebernak je delno zaporo prometa pozdravila, a menila, da bi jo bilo treba predhodno bolje predstaviti javnosti. “Zdaj je to prava šok terapija za mesto,” je menila. Temu bi se po mnenju urbanista Jožeta Kosa Grabarja lahko izognili, če bi na tem delu ceste na primer najprej uvedli enosmerni promet in šele zatem zaporo za avtomobile.

Krajinski arhitekt Robert Gostinčar pogreša celostni pristop k urejanju prostora v mestu, ki ga ni bilo niti v gospodarsko boljših časih. “Nimamo vizije mesta in v tem mestu se ponavadi najbolj začasne rešitve izkažejo za najbolj trajne,” je izpostavil.

Kot številni drugi člani urbanistične komisije je tudi krajinski arhitekt Niko Stare pogrešal predhodne študije in analize posledic nove ureditve. V Zbornici za arhitekturo in prostor so opozorili, da ukrep zato nima ustrezne pravne podlage. Ker se je ljudem pot do cilja podaljšala, to ne more biti niti ekonomsko niti okoljsko ugodnejša rešitev, so prepričani.

Bolj celostno obravnavo problema Koroške ceste pogreša tudi arhitekt Bogdan Reichenberg, ki je sodeloval pri izdelavi pred leti izbrane natečajne rešitve za Koroško cesto. “Začuden sem nad lahkotnostjo, s katero se občina loteva tega zahtevnega vprašanja. Promet je le ena od dejavnosti, ki jo je treba upoštevati pri tem. Parcialno gledanje na problem proizvaja le parcialne rešitve,” je opozoril.

Najbolj kritičen je bil nekdanji mestni arhitekt Skalicky, ki meni, da bi občina morala graditi na tem, kar je bilo na tem projektu narejenega že v preteklosti. “Prostor in arhitekturo se dela na dolgi rok,” je prepričan. Po njegovih ocenah se zaradi potiskanja preteklih rešitev v predale, čeprav je občina zanje potrošila veliko denarja, dela mestu gospodarska, moralna in strokovna škoda. Menil je tudi, da vsakršne spremembe na cesti brez prenove komunalne infrastrukture niso smiselne. “Vsa urejanja na dotrajani infrastrukturi so ekonomsko neracionalna,” je dejal.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts