Obeležujemo evropski dan paliativne oskrbe, s katerim želi Evropsko združenje za paliativno oskrbo opozoriti na pomen oskrbe in potrebo po njeni večji dostopnosti. S staranjem prebivalstva in povečevanjem bremena nenalezljivih bolezni, kot je rak, se potrebe po paliativni oskrbi namreč povečujejo. Dan letos obeležujemo drugič.

Paliativna oskrba je namenjena ljudem vseh starosti in je pomembna pri vseh neozdravljivih boleznih v vseh fazah, ne le ob koncu življenja. Paliativno oskrbo v idealnem primeru zagotavlja interdisciplinarni tim, njen cilj pa je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi, so objavili na spletni strani evropskega združenja.

Strokovnjaki opozarjajo, da tudi Slovenija nujno potrebuje dobro razvito mrežo paliativne oskrbe, saj jo potrebuje vse več bolnikov, samo med 6000 bolniki z rakom, ki umrejo vsako leto, specializirano paliativno oskrbo potrebuje med 1200 in 1300 bolnikov in njihovih svojcev. Ob tem dodajajo, da mora biti vpeljana v vse ravni zdravstvenega in socialnega sistema ter prilagojena individualnim potrebam bolnika in svojcev.

Pred evropskim dnevom paliativne oskrbe pa so članice paliativnega tima na pediatrični kliniki UKC Ljubljana poudarile pomen paliativne oskrbe za otroke. Poudarjajo, da ne gre le za oskrbo neposredno ob koncu življenja, ampak se začne čim prej po postavitvi diagnoze in otroku omogoča čim bolj kakovostno življenje.

Vodja paliativnega tima na ljubljanski pediatrični kliniki Anamarija Meglič je pojasnila, da je paliativna oskrba otrok multidisciplinarna celostna oskrba neozdravljivo napredujoče bolnih otrok. Ti imajo številne primanjkljaje in zelo drugačno življenje kot njihovi vrstniki, njihovi starši in sorojenci pa so zelo obremenjeni z njihovo boleznijo.

“Celostno jih oskrbimo tako, da pripravimo načrt zdravljenja in celostne oskrbe glede na njihove cilje, želje, potrebe, individualno za vsakega otroka,” je pojasnila. Tim s tem olajša in olepša življenje družini, bolnemu otroku pa tudi podaljšujejo življenje. Otroke spremljajo tudi v končnem obdobju življenja, ob umiranju.

Medicinska sestra Majda Oštir pa je poudarila, da je izjemno pomembno prepoznavanje potreb otroka in družine v času bolezni. Kompleksnost obravnave težko bolnih otrok je po njenih besedah velika, delo pa temelji na zaupanju in poznavanju otroka in družine, saj lahko le tako zagotavljajo da je njihov vsak dan bolj kakovosten.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts