Obisk slovenskih gora in planinskih koč je v letošnji poletni sezoni zelo dober. Zasedenost koč je primerljiva z leti pred epidemijo, enako velja tudi za gnečo na najbolj obremenjenih območjih. Ob povečanem obisku se v kočah srečujejo s pomanjkanjem osebja, več dela pa imajo tudi gorski reševalci.

Kot je za STA pojasnil strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar, je bilo v prvem delu letošnje planinske sezone vsaj v Julijskih Alpah izjemno veliko tujcev. Večji delež tujcev v slovenskih gorah v prvi polovici poletja je tudi sicer običajen, saj se Slovenci v gore pogosteje odpravljajo avgusta kot ob začetku poletja.

Ključna za množičnejši obisk gora je stabilnost vremena, ki je bila v letošnjem juliju precej pogosta. Zaradi vročine v dolinah marsikdo išče primernejše temperature v višjih predelih in se odloči za visokogorsko turo ali pa zgolj za izlet na planote ali alpske doline. Po drugi strani pa pretirana vročina nekatere odvrne od obiska gora, saj se raje niti ne odpravijo od doma.

Kot ugotavlja Prašnikar, je letošnja planinska sezona v smislu obiskanosti vsekakor zelo dobra. Zasedenost koč je na primerljivi ravni za leta pred pojavom epidemije covida-19. To je za STA potrdil tudi predsednik Planinskega društva Jesenice Ivo Ščavničar, ki upravlja s petimi planinskimi postojankami.

“Obisk je velik, po mojih informacijah kar izjemen, primerljiv s predkoronskimi časi ali morda celo malo boljši,” je povedal Ščavničar. Ob tem je dejal, da zaradi covida-19 obisk gora že sicer ni posebej trpel, saj so bili ob viških sezone protikoronski ukrepi že v minulih dveh letih sproščeni.

V planinskih kočah se tako kot povsod v gostinstvu in turizmu soočajo s pomanjkanjem kadra

Pri obratovanju koč je vse večja težava, kako zagotoviti dober in stalen kader oziroma sploh dovolj osebja. “Zaradi pomanjkanja osebja se nekateri lokali v dolinah zapirajo, na srečo ne planinske koče. Imajo pa nekatere koče kader zelo omejen, zato tudi na tem mestu pozivamo obiskovalce koč za strpnost,” je izpostavil Prašnikar.

Pojasnil je, da visokogorske koče ostajajo pod upravljanjem planinskih društev, med tem ko se preostale koče, ki so dostopne po cesti, večinoma oddajo v najem. Razlog za to so med drugim prav težave s kadri. Planinsko društvo Jesenice je denimo zato v najem oddalo tako Tičarjev dom kot Erjavčevo kočo na Vršiču.

“Razlog je v tem, da zelo težko sestavimo ekipe, ki so zmožne v tej, že tako bogati sezoni, oddelati tisto, kar je treba. Zato smo smatrali, da je bolje, da delo v kočah prevzamejo profesionalne ekipe,” je pojasnil Ščavničar. Kot je povedal, so interesente za najem koč glede na ekonomiko poslovanja lahko našli, vendar pa tudi najemniki potožijo, da težko dobijo delovno silo.

Prašnikar je zagotovil, da se planinska društva po svojih močeh trudijo, da planinske koče nudijo primerno planinsko postrežbo, tako v smislu dobrega in prijaznega osebja kot zadovoljive prehrane, pa tudi čistih in urejenih prostorov.

Za izboljšanje ponudbe, lepši izgled in večjo energetsko učinkovitost ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje letos poteka prenova več kot 20 planinskih koč širom Slovenije. Med njimi je tudi koča pri izviru Soče. “Ta večkrat predelana in dodelana stara italijanska karavla je bila zelo potrebna celovite prenove, saj ni več služila svojemu namenu tako, kot bi lahko,” je pojasnil Ščavničar.

Vse večji obisk gora botruje vse večjemu številu nesreč

Ob velikem obisku gora je imajo več dela tudi gorski reševalci. Planinci so večinoma sicer bolje opremljeni kot v preteklosti. “Še vedno pa nekateri hodijo v neprimerni obutvi ter na zahtevnih poteh brez čelade in samovarovalnega kompleta. A glavna razloga za pogostost nesreč sta predvsem fizična in psihična nepripravljenost za težje ture ter slaba priprava na turo, predvsem pa neupoštevanje vremenskih napovedi in dejanskih vremenskih razmer,” je navedel Prašnikar.

“S popularizacijo obiska gora tudi prek družbenih omrežij se je osnovna vrednota, ki je vedno veljala, da se je treba na obisk gora kondicijsko in psihološko pa tudi z opremo in znanjem ustrezno pripraviti, nekako izgubila,” je izpostavil direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. Kot je ocenil, je največji problem v zadnjih letih prav to, da se ljudje v gore odpravljajo brez vnaprejšnjih priprav in znanj.

To se kaže tudi pri kolesarjenju, turni smuki in drugih aktivnostih v naravi. “Tako kot so na morju vsi najemali barke in jadrnice ter bili praktično že vsi pomorščaki, se nam sedaj dogaja v hribih, da so v bistvu vsi postali gorniki, kar pa dobro vemo, da ni tako lahko,” je poudaril Veber.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts