Uničujoč potres v Zgornjem Posočju se je zgodil na današnji dan leta 2004 ob 15. uri in štiri minute.

Nastal je ob istem prelomnem sistemu kakor potres 12. aprila 1998, to je ob Ravenskem prelomu, so zapisali na Agenciji RS za okolje, kjer so povzeli, kako so takrat postavili več potresnih opazovalnic na terenu in kako so v Zgornjem Posočju glavnemu potresu sledili  še popotresni. Navorna magnituda potresa je bila 5,2. Največjo intenziteto, VI–VII EMS-98, je dosegel v naseljih Bovec (Brdo in Mala vas), Čezsoča in Vodenca, so še zapisali.

Potres so takrat čutili po vsej državi, prav tako tudi v sosednjih državah: v severni Italiji, Avstriji (tudi na Dunaju), na Hrvaškem pa na območju Istre, Gorskega Kotarja, območju Karlovca in Zagreba, v hrvaškem Zagorju in Medžimurju. Najhuje je bilo na Bovškem, kjer je potres povzročil tudi gmotno škodo.

Po potresu je bilo pregledanih 1863 objektov in od teh jih je bilo 1764 poškodovanih.

“Takoj po potresu smo skupaj s kolegi iz INGV postavili mrežo 12-tih prenosnih terenskih opazovalnic. Glavnemu potresu so sledili številni popotresi. Po tako močnem potresu se tla umirjajo nekaj let. Večinoma so bili šibki, pa vendar je nastalo tudi nekaj popotresov, ki so presegli magnitudo 3. Že tako prestrašene prebivalce so še dodatno vznemirjali in povzročali strah pred novim hujšim potresom,” pravijo na ARSO.

“V naravi je nastalo večje število manjših hribinskih podorov in nekaj drugih značilnih pojavov potresa, kot so padanje skal in nastanek razpok ob robovih teras. Na posledice potresa, tako na zgradbah kot v naravi, so vplivale lokalne seizmološke in geološke značilnosti, tipične za alpski teren, ki gradi Zgornje Posočje,” so še zaključili.

Uredništvo

See author's posts