Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na zahtevo SDS razpravljal o gradnji sežigalnic v Sloveniji. Čeprav so se poslanci opozicije in predstavniki pristojnega ministrstva strinjali, da je treba pospešiti postopke izgradnje teh obratov, koalicija sklepov, s katerimi bi DZ k temu pozval vlado, ni podprla.

Postopki gradnje sežigalnic odpadkov se odvijajo v pravo smer, a potekajo prepočasi, je v imenu predlagateljev dejal Franci Kepa (SDS). Zavedajo se, da bo treba za vsak obrat dobiti soglasje v lokalnem okolju, bi bilo pa treba k temu pristopiti smelejše, saj sedaj odpadke odvažamo v tujino in za to drago plačujemo, je dodal.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl se je strinjal, da je treba postopke vzpostavitve dodatnih sežigalnic pospešiti. Letos so sicer povečali zmogljivost sežigalnice v Celju na 40.000 ton odpadkov na leto, je spomnil, a dodal, da bi bilo treba za to, da bi bila Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo samozadostna, poskrbeti za termično obdelavo še 160.000 ton odpadkov. Gre za odpadke, ki jih ni mogoče zadržati v krogu ponovne uporabe in katerih količina se po Vajglovih besedah še vsaj 10 let ne bo zmanjšala.

V Mariboru pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt in pridobivajo dodatna zemljišča

V pripravi je sprememba uredbe za dodelitev koncesij za gospodarsko javno službo sežiga odpadkov. Spremenjena uredba naj bi bila sprejeta konec oktobra, razpis za koncesije pa objavljen mesec pozneje, je napovedal. Na ministrstvu glede na doslej izražen interes občin pričakujejo, da se bosta za koncesijo potegovali napravi v Ljubljani in Mariboru.

Podžupan Mestne občine Maribor Peter Medved je povedal, da pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt in pridobivajo dodatna zemljišča za t. i. center krožnega gospodarstva Maribor 1 na območju Tabora.

V Ljubljani je po besedah tehničnega direktorja Energetike Ljubljana Marka Agreža že izdelana idejna zasnovo projekta in program aktivnosti, analizirali so tudi že kakovost goriva. Predvidena je soproizvodnja elektrike in toplote z visokim izkoristkom; vhodna toplotna moč objekta bi bila 73 megavatov, s čimer bi zagotovili 85 gigavatnih ur električne energije in 360 gigavatnih ur toplotne energije oz. pokrili tretjino vseh potreb po toplotni oskrbi daljinskega sistema ogrevanja v Ljubljani. Za ljubljansko sežigalnico so možne tri lokacije, pri tem sta lokaciji ob Letališki in Zaloški cesti že v prostorskih aktih občine, za lokacijo ob centru za ravnanje z odpadki na Barju pa ti postopki še potekajo.

DZ ni pristojen pozivati vlado, da pospeši postopke za izgradnjo sežigalnic

Direktor Energetike Celje, ki upravlja celjsko sežigalnico, Aleksander Mirt je poudaril, da v 14 letih obratovanja niso imeli nobenih težav. Tudi zadnje pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za povečanje zmogljivosti je po njegovih besedah pokazalo, da je njihova tehnologija primerna tudi za naprej. “V tem obsegu nameravamo kandidirati za nadaljevanje oz. novo koncesijo, ki bo razpisana po novi uredbi,” je napovedal.

Odbor je zavrnil predloga, da bi vlado pozval, naj pospeši postopke za izgradnjo sežigalnic v občinah, ki so izrazile potrebo za njihovo izgradnjo, ter naj čim prej pripravi zakonske in podzakonske akte, ki bodo osnova za gradnjo in podelitev koncesij za sežig komunalnih odpadkov.

Kot je dejala Nataša Avšič Bogovič (Svoboda), se je vsebina sklepov namreč nanašala na to, kar ministrstvo že pripravlja. Poleg tega po njenih besedah DZ ni pristojen pozivati vlado, da pospeši postopke za izgradnjo sežigalnic v občinah, ki so izrazile ta interes.

S tem se niso strinjali poslanci opozicije, ki so poudarjali, da je DZ podobne sklepe v preteklosti že potrjeval. “Dodatna podpora s strani zakonodajalca v tem trenutku ni napačna in tudi ne prekoračuje naših pristojnosti,” je poudaril Danijel Krivec (SDS).
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts