Odbor DZ za kulturo je v današnji drugi obravnavi podprl predlog sprememb zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), po katerem bi med obvezne vsebine poročanja v angleškem jeziku umestili tudi poročanje o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah. Ob tem je bilo slišati tudi opozorilo, da STA že več mesecev ostaja brez plačila za javno službo.

S predlogom sprememb zakona o STA Levica tokrat poskuša že drugič. Prvič ni naletel na podporo parlamentarnega odbora, v drugem poskusu pa so poslanci na plenarni seji DZ po splošni razpravi s 45 glasovi za in 37 ocenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavno.

Danes so člani odbora tako z desetimi glasovi za in osmimi proti predlog sprememb zakona podprli.

Ekipa STA pri predlogu novih nalog nima zavor

Po besedah državne sekretarke ministrstva za kulturo Ignacije Fridl Jarc vlada predloga sicer ne podpira, ker sama pripravlja predlog novele zakona, ki je bil lani od julija do septembra v javni obravnavi in ga bo po uskladitvi z vladnimi resorji in koalicijskimi partnerji poslala v sprejem DZ. Vladni predlog, na katerega so se v javni razpravi sicer kritično odzvale različne novinarske organizacije, celovito obravnava položaj STA. Spremembe, ki jih predlaga vlada, pa se po besedah Fridl Jarčeve nanašajo na vsa ključna področja v zakonu. Poleg tega je danes obravnavana predlagana parcialna sprememba nepotrebna, ker po njenih besedah prinaša nepotrebno normiranje. Zakon že zdaj določa, da STA poroča tudi o področju humanitarnih in nevladnih organizacij, meni ministrstvo za kulturo.

Direktor STA Bojan Veselinovič pa je na odboru izpostavil, da ekipa STA pri predlogu novih nalog, ki bi jih s predlagano spremembo zapisali v zakon, nima zavor, še posebej zato, “ker je dejstvo, da so nevladne organizacije, ko gre za naš slovenski servis, naštete, pri angleškem pa ne”.

Mineva 48. dan, odkar s strani ustanovitelja STA ni prejela plačila 

Je pa obenem člane odbora obvestil, da danes mineva 48. dan, odkar s strani ustanovitelja STA ni prejela niti centa za delovanje agencije in to ne le za opravljanje javne službe, ki jo vseskozi opravlja v skladu z zakonom, ampak tudi ne za storitve, ki jih opravlja za potrebe vladne administracije. Te storitve niso bile plačane ne za oktober, ne za november in december. Na to so opozorili tudi v opozicijskih vrstah in vlado pozvali k plačilu obveznosti do STA.

Veselinovič je še spomnil na stališče evropskih komisark za konkurenco Margrethe Vestager ter za vrednote in preglednost Vere Jourove. Ti sta v pismu STA med drugim potrdili, da presoja Evropske komisije o nadomestilih za javni servis tistim, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega interesa, ni potrebna, če letni znesek pomoči ne presega 15 milijonov evrov. Dodali pa sta tudi, da je za demokracijo ter skupne evropske vrednote ključno, da lahko mediji kjerkoli v EU delujejo svobodno in neodvisno.

Sprašujejo se, kaj je potrebno da bo zakon spoštovan

Kot je dejal Veselinovič, se na STA sprašujejo, kaj še je potrebno za to, da bo zakon spoštovan. “Čakanje na mnenje Evropske komisije se je po naši oceni izkazalo kot nov poskus zavlačevanja in sprenevedanja. Če se bo stanje nadaljevalo, sklepamo, da se je vlada kot predstavnik ustanovitelja odločila, da STA ne rabi več,” je dejal Veselinovič.

Ob tem je dodal, da se ni odločila poseči po določbah zakona o gospodarskih družbah, po katerem bi lahko dobila vse podatke, ne zmeni se za zakon, s katerim ji je naloženo financiranje, poteptan je interventni zakon, ne zmeni se za stališča nadzornega sveta.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts