16:49, pet, 27. Maj

Odbor zdravniške zbornice v Mariboru o specializacijah in urgentnih centrih





Člani odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije so se na seji v Mariboru seznanili s sistemom kakovosti v tamkajšnjem kliničnem centru. Med drugim so razpravljali o možnih nastavkih za izboljšanje sistema specializacij in urgentnih centrov, ki so ob soočanju z epidemijo covida-19 pod velikim pritiskom.

Predsednik odbora Boštjan Kersnič je ob robu seje za STA povedal, da je na dnevnem redu obravnava poročila računskega sodišča, ki zdravniški zbornici očita, da nima ustreznega nadzora nad razpisovanjem specializacij v zdravstvu.

Prizadeval si bo, da bi na zdravniški zbornici znova začeli voditi sistem specializacij

“Zelo dobro se zavedamo, da je naloga razpisovanja specializacij in nadzor nad specializacijami stvar ministrstva, vendar smo do pred nekaj leti to paralelno vodili tudi na zdravniški zbornici. In bomo revitalizirali ta sistem, da dobimo vsaj en mehanizem, kako ta manko zdravnikov, ki ga zdaj opažamo na trgu, pravilno nasloviti,” je povedal.

Zdravniška zbornica je aprila objavila razpis 286 specializacij za zdravnike pri posameznih izvajalcih in za območje celotne države. Na 70 razpisanih mest za področje družinske medicine na ravni države so prejeli le 15 prijav.

Spremembe so po besedah Kersniča nujne tudi na področju urgentnih centrov

“Covidna kriza je pokazala zobe na več nivojih. Internistične postelje šepajo pravzaprav v vseh splošnih bolnišnicah, tudi klinična centra nista izjema. Meja med primarnim in sekundarnim zdravstvom je bila s temi urgentnimi centri porušena,” je povedal.

Urgentne centre je po njegovih ocenah treba ločiti od bolnišnic

“Ideja je, da bi novemu ministru predlagali, da bi se urgentni centri obravnavali kot ločena kritična infrastruktura. Tako bi se tudi s stališča plačil ločili od ostalih javnih institucij,” je dejal.

Spomnil je, da urgentni zdravniki odhajajo v tujino, ker so tam bolje plačani

“Pri nas v urgentnih centrih pa delajo recimo na oddelku za bolezni internisti. Ker interniste zaposlimo v urgentnih centrih, specialistična dejavnost pade. Ker specialistične dejavnosti nimamo, ne delamo ambulantnih pregledov in ko se bolnik toliko poslabša, pride v bolnišnico. Tako imamo začaran krog, ki izgleda kot spirala, ki se poglablja, in to moramo prekiniti, tako da urgentne centre damo urgentnim zdravnikom kot kritično infrastrukturo in da internisti začnejo delati specialistično ambulantno dejavnost, tako da ljudi obdržimo v domačem okolju, ne v bolnišnici,” je ponazoril.

Seja odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo je potekala v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. S takšnimi obiski se po besedah Kersniča podrobneje seznanjajo s posameznimi zdravstvenimi ustanovami in tako omogočajo prenos dobrih praks. “Poskušamo se dobiti v vsaki bolnišnici enkrat, da spoznavamo primere dobrih praks, ki jih potem poskušamo implementirati v lastnem okolju,” je povedal.

vir:sta

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *