V nedeljo objavljeni rezultati stresnih testov bank območja z evrom, tudi treh slovenskih, za slovenske parlamentarne stranke večinoma niso bili presenečenje. So pa v strankah opozorili, da zgolj zadosten kapital še ne pomeni, da je delo v bankah zaključeno in da te sedaj delujejo dobro.

“Rezultati stresnih testov so pričakovani, saj so potekali v preteklosti, ko Slovenija še ni imela nove ocene gospodarske rasti,” je v izjavi za STA izpostavil predsednik SD Dejan Židan. Je pa po njegovem še posebej pomembno, da banke ne bodo potrebovale novega denarja, “kar je ugodno z vidika davkoplačevalcev, pa tudi same države”.

A delo v bankah s tem še ni končano. Židan izpostavlja, da banke še ne izpolnjujejo svoje naloge sodelovanja z gospodarstvom, s čimer bi pomagale pri gospodarski rasti.

Ob odobritvi lanske dokapitalizacije bank pa je bilo tudi nekajkrat omenjeno, da dokapitalizacija bank pomeni tudi prevetritev pri njihovem vodenju, je dodal prvi mož SD. “Ljudje, ki so pripeljali do slabega stanja v slovenskih bankah, nimajo pravice voditi bank naprej. To pa še ni bilo narejeno in to kot SD pričakujemo,” je izpostavil.

Tudi Andrej Šircelj iz SDS je ocenil, da so bili rezultati stresnih testov ob upoštevanju dejstva, da so davkoplačevalci lani v banke dali kar nekaj milijard, pričakovani. “To pa še ne pomeni, da banke poslujejo v smeri zagotavljanja gospodarske rasti, v smeri spodbujanja dobrih projektov in povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,” je opozoril.

Predvsem pri državnih bankah bo tako po besedah Širclja treba narediti “še zelo veliko na področju korporativnega upravljanja in nadzora”. Poslanec SDS je menil, da bo banke v prihodnje “vsekakor” treba privatizirati, saj je Slovenija glede na delež državnih bank v samem svetovnem vrhu. “Novi lastniki pa bodo določili vodstvo banke,” je zaključil.

Tudi po mnenju vodje poslancev ZL Luke Meseca so bili rezultati NLB in NKBM na nek način pričakovani. “Obe banki imata še vedno težave zaradi količine slabih posojil kljub dokapitalizaciji,” je dejal za STA.

V oceni razmer pa je Mesec izpostavil dve ključni težavi. “Že drugo leto zapored smo priča razliki med obsegom danih in odplačanih posojil podjetij, kar dokazuje, da v bankah še vlada kreditni krč,” je dejal. Druga težava pa je po njegovih besedah ta, da so gospodarske napovedi kljub rahli gospodarski rasti v zadnjih dveh četrtletjih vse prej kot rožnate. “Težko pričakujemo trend naraščanja gospodarskih aktivnosti, obenem pa je finančni minister napovedal hude reze v javni sektor in socialo, kar bo spet vplivalo na zmanjšanje potrošnje,” je še izpostavil.

V stranki NSi so medtem nad rezultati testov zaskrbljeni. “Kljub temu, da v Sloveniji natančno vemo, katere ukrepe za stabilnost bančnega sistema moramo realizirati, se to ne dogaja oziroma se dogaja po polžje,” so izpostavili v sporočilu za javnost.

NLB in NKBM danes najbrž ne bi bili na seznamu 25 bank, ki testa niso prestale, če bi že pred leti obe banki privatizirali oziroma jima poiskali odgovorne lastnike ter če bi privatizirali in prestrukturirali državna podjetja, opozarjajo v NSi. Ob tem opominjajo, da sta tako NLB kot NKBM na stresnih testih po neugodnem scenariju padli. “V takšnih situacijah bi normalni lastnik nemudoma začel razmišljati o zamenjavi nadzornih svetov in posledično o zamenjavi uprav obeh bank,” so zapisali.

V stranki ZaAB medtem pravijo, da so testi dokazali, da finančnega trga, ki ga je prizadela ena največjih kriz do sedaj, ne bo rešila zgolj sanacija bank. Razdolževanje podjetij je naslednji nujni korak, ki bo pripomogel, da se tako slabi scenariji, kot so bili upoštevani na stresnih testih, ne bi uresničili, navajajo v ZaAB in dodajajo, da so si za to prizadevali in razdolževanje podjetij postavljali visoko na prioritetni seznam, kot naslednji korak sanacije bančnega sektorja.

“Nas pa veseli, da sta obe ključni slovenski banki na poti okrevanja. Pričakovati, da bosta banki čez noč postali tržni voditeljici, bi bilo preveč optimistično. Torej, podatki kažejo napredek, kar dokazuje tudi dejstvo, da tudi v primeru ‘črnega scenarija’ ne bi bilo potrebno vanju vlagati javnih sredstev,” so še zapisali.

Rezultati stresnih testov evropskih bank so bili po mnenju DeSUS pričakovani. Kot je za STA pojasnil Franc Jurša, rezultati kažejo, da Evropa nujno potrebuje strukturne reforme in da bančni sektor še vedno ne deluje kot bi moral. Ob tem je nujno zagotoviti, da bo kapitalski primanjkljaj evropskih bank pokrit z zasebnimi sredstvi.

Jurša je pozdravil zdrave rezultate SID banke, glede NLB in NKBM pa ga ne skrbi, saj da sta ti dve banki “trenutno celo prekapitalizirani, stresni testi so bili namreč delani s predpostavko nižje gospodarske rasti, kot jo Slovenija beleži v letu 2014”. Bolj ga skrbi, da NLB in NKBM kljub izdatni pomoči države še vedno ne opravljata svojega poslanstva in ne servisirata potreb slovenskega gospodarstva v zadostni meri.

Glede na kondicijo ostalih na testu padlih bank sta se NLB in NKBM po njegovem mnenju odrezali relativno dobro. Če pa bi pri stresnih testih upoštevali letošnjo gospodarsko rast, in ne napovedi iz leta 2013, ki so bile nižje od trenutne rasti, pa bi bili rezultati verjetno drugačni.

V stranki SMC se na rezultate testov zaenkrat še niso odzvali.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts