Pet opozicijskih občinskih svetnikov na Destrniku glasovalo proti pošti





Na včerajšnji seji je pet opozicijskih občinskih svetnikov glasovalo proti pošti na Destrniku. Z glasovi proti so bili proti spremembi DIIP-a, po katerem bi občinsko upravo, policijo in pošto selili v stare občinske prostore. Ker za pošto ni več zagotovljenih drugih prostorov, je videti, da bodo Destrničani ostali brez pošte.

Razlogi za takšno glasovanje so različni. Branko Goričan je navedel kot razlog to, da naj bi mu nekdo s skrite številke grozil po telefonu. In da je hotel glasovati za, a da bo zaradi groženj proti. Anton Žampa se je na seji spraševal, ali na Destrniku sploh potrebujejo pošto. Betka Fras pa je dejala, da je eden od njenih razlogov tudi to, da je bila že pri prodaji starih občinskih prostorov proti temu. Zdaj je proti temu, da bi pošto dali v te prostore, ni pa podala nobene rešitve, meni namreč, da bi morali počakati.

Na Destrniku so bili prisiljeni sprejeti kompromis

Destrniški podžupan Robert Simonič, ki je na sami izredni seji večkrat opozoril, da naj se občinski svetniki držijo teme, ne pa govorijo o osebnih zamerah, nam je razložil, čemu je pred leti bilo treba skleniti kompromis in prodati stare prostore, kjer je bila prej občinska uprava. Ker so pred leti morali skleniti kompromis zaradi nakopičenega dolga Občine Destrnik, so morali prodati stare prostore. Prav tiste, v katere bi lahko zdaj po spremembi DIIP-a, lahko obnovili in v njih uredili prostore za občinsko upravo, policijo in poštno poslovalnico. “V tem trenutku se ukvarjamo se ukvarjamo s staro občinsko stavbo, se pravi s potrditvijo DIIP-a. Potrditev DIIP-a je zelo pomembna zaradi tega, ker v stari občinski stavbi smo lastnik Občina Destrnik, v tej novi občinski stavbi so pa trije lastniki: Občina Destrnik, drugi lastnik je Lipa iz Lenarta, tretji pa je Aldo Ilešič kot podjetnik.”

Nakup novih prostorov ni bil v skladu s predpogodbo

Spomnil je, kako je bilo pred leti z načrti stare stavbe. Pred leti je župan Franc Pukšič podpisal predpogodbo o nakupu novih prostorov in v tej predpogodbi je bilo napisano, da se kupuje zgornji del prostorov, kje je zdaj občinska uprava, pa tudi o nakupu spodnjih prostorov, kjer je bilo predvideno pošta, policija, upravna enota in tudi prostor za upokojence. A kaj se je nato zgodilo? Prišel je drugi župan in drugi občinski svet, ki nista kupila prostorov tako, kot je bilo zapisano v predpogodbi. Posledično smo prišli do tega, kjer smo danes, razlaga Simonič in dodaja, da se zdaj pogajajo za DIIP stare občinske stavbe, kjer bi po DIIP-u lahko imeli vse, kar so želeli imeti v novi stavbi. “Res je, stavba je iz leta 1869, a to še ne pomeni, da je za odpis. Stavba je bila prej z občinsko upravo, policijo in pošto in je funkcioniralo. Kakorkoli je že prišlo do tega, kar ni prav, do česar je prišlo, s tem so oškodovani naši občani. S tem glasovanjem so oškodovani za pošto,” meni podžupan in pravi, da je sramota, ker se je glasovalo proti in da je katastrofa, da bi imeli pošto samo za dve uri na dan. Meni, da je rešitev v tem, da bi šli v staro občinsko stavbo. Razlaga, čemu je prišlo do takratnega kompromisa pri prodaji leta 2019.

Branko Goričan glasoval proti, čeprav je po prejšnji seji dejal, da bo glasoval za

Občinski svetnik Branko Goričan je tokrat glasoval proti pošti, čeprav je po prejšnji izredni seji županu dejal, da mu je žal, da je na tisti seji glasoval proti. Z županom sta se pogovorila, dejal mu je, da bo glasoval na novi seji za pošto, a tega ni storil. Kot razlog, zakaj je proti, je navedel, da naj bi mu nekdo s skrite telefonske številke grozil, kar naj bi prijavil tudi policiji. Obenem pa je na sami seji povedal tudi, da bo glasoval proti prav zaradi prejetih groženj.


Župan Destrnika Franc Pukšič pravi, da ne razume te svetnikove odločitve, predvsem zaradi tega, ker je Goričan županu po prejšnji seji govoril, da obžaluje, da je glasoval proti in sam rekel, da je bila to napaka.

Frasova meni, da bi morali počakati na drugo rešitev

Med petimi občinskimi svetniki, ki so glasovali proti spremembi DIIP-a in s tem proti pošti na Destrniku je Betka Fras. Najprej se je navezala na to, da se pred leti ni strinjala s prodajo starih prostorov. Nato pa, da ti prostori še vedno naj ne bi bili plačani in da ne ve, kako bo s tem naprej. “Zato menim, da je prav, da občinska uprava ostane v teh prostorih, te stvari, ki pa bi šle dodatno z obnovo v stare stavbi, pa zaenkrat počakajo in da se ne sprejemajo hitre odločitve z nekim načinom izsiljevanja, da nimamo prostora za pošto,” je dejala Frasova. Pa vendar, pošte na Destrniku ne bo, ker je v sedanjih prostorih trgovca ne bo več, novi prostori pa po včerajšnjem glasovanju niso zagotovljeni. Pravi, da je proti ponujeni rešitvi, druge rešitve pa ni ponudila.

Med razlogi občinskih svetnikov proti pošti na Destrniku tudi dvom, ali je pošta sploh potrebna

Občinski svetnik Anton Žampa, ki je prav tako glasoval proti, pa je v razpravi dejal, da po njegovem ne bi bilo treba, da bi pošta na Destrniku delovala 40 ur na teden. Razlog za to naj bi bil v tem, da pošta svoje delo digitalizira. Meni celo, da bi lahko starejše naučili digitalnih opravil, torej preko računalnika. In medtem ko se nekaj drugih manjših občin trudi, da bi obdržali poštne poslovalnice v njihovih občinah, predvsem za starejše in tiste, ki nimajo prevoza, niso pa vajeni digitalnega poslovanja, Žampa meni obratno: “Četudi bi bili prvi v Sloveniji, ki ne bomo imeli pošte, pa bomo lahko tudi mogoče sprožili val, da bodo tudi druge občine naredile pritisk na pošto, da se ne bi dogajale anomalije, kot se dogajajo zadnja leta v manjših občinah.” A na kar nekaj drugih občinah se trudijo, da poštnih poslovalnic ne bi zapirali.

Župan pa izpostavlja, da se v poštnih poslovalnicah izvaja še veliko več storitev in da je pri njih delovala v okviru občinske uprave, na kar so občanke in občani vajeni. Delo pošte je po njegovem res pomembno za starejše ljudi, ki na pošto pridejo tudi po pokojnino, danes pa je tam lahko tudi kopirni stroj in tam se izvaja še več dejavnosti, na kar so občani ravno tako vajeni. Ne nazadnje je pošta javna služba. In da se več županov trudi tudi preko ministrstva in skupnosti občin, da pošte ostanejo.